Equilibrium delavnica

[tadej pretner]

nirja wrote:

Bom pisala v temo o praznini, čeprav se moje vprašanje dotika tudi drugih tem.

Imam težave pri meditaciji:

Samo tu in tam mi meditacijo uspe odpeljati kar uspešno, sproščeno, mirno, s samoopazovanjem, brez pretiranega vmešavanja uma.

Ponavadi ne uspem do te mere, da bi “odmislila” misli, ampak mi uletavajo na polno. Takrat ne zmorem, da bi misel samo zaznala in jo spustila skozi, ampak se ji preveč posvetim. Ponavadi so to zadeve, ki se mi trenutno dogajajo oziroma me okupirajo.

Torej, lahko sem telesno povsem sproščena, umsko pa ne.

Zgodi pa se mi kdaj tudi, da me zmanjka, pa ne da spim, ampak me odnese, me ni več. To ponavadi takrat, ko sem lepo umirjena in ne uspem več spremljati svoje notranjosti, ampak me v nekem trenutku zmanjka.

Vem, da imam težave z notranjim opazovalcem in da ga moram izuriti.

No, saj sama veš, v čem je problem.

Ni te bilo na prvem equilibiumu, tako da si začela z drugim. In to se pozna. Na prvem srečanju smo začeli z eno vajo kroženja energije (ne mikrokozmična orbita), ki je fajn za treniranje notranjega opazovalca, poleg tega pa sem pokazal nekaj trikov za povečan pretok energije, ki pridejo prav v večini meditacij.

Na tvojem mestu bi v tej fazi vadil predvsem kroženje z energijo. Če namreč nimaš razvitega notranjega opazovalca, pa se greš meditacije, se lahko problemi celo poglobijo (glej moj odgovor Proxyju izpred nekaj dni, v forumu Zdravje in alternativna medicina, tema Prosim za pomoč, nasvet.

nirja wrote:

Kaj lahko naredim v primeru, ko vletavajo misli non stop in psihično ne sledim najbolje meditaciji? Je bolje prenehati? Nadaljevati kdaj drugič v bolj umirjenem stanju?

Vesela bom sporočil tistih, ki se jim je dogajalo podobno in izkušenj, kako ste se tega lotili.

Pri meditaciji lažje opazuješ misli, oziroma prideš v stanje, v katerem jih je manj, če pozornost vzdržuješ v celem telesu. Tudi med meditacijo uporabljaj trik s svetlobno alfo.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[Anonimnež]

tadej pretner wrote:

Pri meditaciji lažje opazuješ misli, oziroma prideš v stanje, v katerem jih je manj, če pozornost vzdržuješ v celem telesu.

To pomeni, naj se ne osredotočam samo na trebuh, ampak tja, kjer v telesu karkoli začutim?

In še vprašanja, povezana direkt s praznino:

– Kako gledati v praznino oz. skozi praznino? Imam težave s fokusom, ki ga ne morem obdržati na eni točki, ampak mi oči “zumirajo”. Kadar se nehote zagledam v prazno in čez čas to zaznam, lahko ugotovim, da takrat nisem imela nobenih težav z zrenjem. Ko pa to želim narediti zavestno, imam težave z očmi.

– Kaj če ne neham čutiti napetosti med kazalcema, ki jih držim na trebuhu? Če vztrajam 20 minut, pa je napetost še vedno prisotna?

– Kaj pa če čutim napetost v grlu ali pleksusu, v trebuhu pa ne? Naj poskušam napetost koncentrirati v trebuhu ali prestavim kazalca?

– In naposled: kaj če napetosti nikjer več ne zaznam, žlica pa še vedno ne stoji? Mi takrat podzavest pravi, da ne bo stala?

Hvala.

Lepo je če deliš

[tadej pretner]

nirja wrote:

tadej pretner je napisal/a:

Pri meditaciji lažje opazuješ misli, oziroma prideš v stanje, v katerem jih je manj, če pozornost vzdržuješ v celem telesu.

To pomeni, naj se ne osredotočam samo na trebuh, ampak tja, kjer v telesu karkoli začutim?

Zgornji napotek je splošen – velja nasploh za meditacije. Komot se da imeti pozornost v celem telesu in pri tem pač zaznati, da se v katerem delu telesa kaj dogaja bolj intenzivno. Lahko pa si osredotočena na trebuh, pa boš skozi opazovanje notranjosti trebuha vseeno začutila, da se je energijsko nekaj zgodilo v kakem drugem delu telesa.

nirja wrote:

In še vprašanja, povezana direkt s praznino:

– Kako gledati v praznino oz. skozi praznino? Imam težave s fokusom, ki ga ne morem obdržati na eni točki, ampak mi oči “zumirajo”. Kadar se nehote zagledam v prazno in čez čas to zaznam, lahko ugotovim, da takrat nisem imela nobenih težav z zrenjem. Ko pa to želim narediti zavestno, imam težave z očmi.

Jasno je, da ti nagaja um. Ko se fokusiraš na praznino, to pogojeni um dojema kot destruktivni napad nase, zato takole nagaja. Stvar vaje.

nirja wrote:

– Kaj če ne neham čutiti napetosti med kazalcema, ki jih držim na trebuhu? Če vztrajam 20 minut, pa je napetost še vedno prisotna?

Stvar osredotočenosti. Bolj si osredotočena, večja je možnost, da boš napetost med kazalci “umaknila”.

nirja wrote:

– Kaj pa če čutim napetost v grlu ali pleksusu, v trebuhu pa ne? Naj poskušam napetost koncentrirati v trebuhu ali prestavim kazalca?

Če se osredotočiš na trebuh, v njem vedno zaznaš energijski miš maš. Na tej stopnji razvoja ne more biti drugače – v notranjosti so med drugim t.i. “trebušni možgani”, ki na ta miš maš znatno vplivajo.

Dejstvo pa je, da se določena destruktivna čustvena stanja manifestirajo v različnih delih telesa. Kadar se ukvarjaš s kakšnim od njih, pa se lahko osredotočiš direktno na del telesa, kjer se je to pojavilo. Tista dva prsta sta itak zgolj pomoč za lažje usmerjanje pozornosti, v resnici pa nista niti potrebna niti pomembna.

nirja wrote:

– In naposled: kaj če napetosti nikjer več ne zaznam, žlica pa še vedno ne stoji? Mi takrat podzavest pravi, da ne bo stala?

Hvala.

Očitno si še zelo daleč od praznine.

Pri žlici je pomembno, da jo daš potem, ko primerno praznino dosežeš, s popolno gotovostjo, da bo tam obstala – s tem se priklopiš na polje, v katerem je to mogoče. Če pa jo daš v stilu – bomo vidli, kwa bo, ni ponavadi nič.

Sicr pa praznina ni edino stanje, v katerem lahko to narediš. Gre tudi prek efekta “dost mam”, ki ga bom pojasnil naslednjič.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[Avtor]

Prispevki