Equilibrium delavnica
- This topic has 401 odgovor, 37 glasov, and was last updated 11 years, 12 months nazaj by
.
-
Nataša wrote:
Na misel mi je prišla prispodoba, ki bo morda bolje pojasnila moje razmišljanje.Zamisli si, da si na ogromnem travniku. Na koncu tega travnika je hribček, na vrhu hribčka pa hiša. Veš, da je ta hiša tvoj pravi in edini dom, ki si ga nekoč, ko si bila še čisto majhen otrok, zapustila. Odločiš se, da boš šla do doma čez travnik. Kaj hitro ugotoviš, da je travnik poln čudovitih cvetlic, ki ves čas pritegujejo tvojo pozornost, vendar tam opaziš tudi ogromno plevela, ki te moti in ga neprestano puliš, saj nekako misliš, da boš s puljenjem ustavila njegovo rast in si tako olajšala pot do doma. Pri vsej svoji zaposlenosti z urejevanjem travnika in iskanju poti do doma pozabiš na pravo naravo travnika: na travniku sta namreč čudovito cvetje in plevel v popolnem ravnotežju, preprosto sta tam, in ti ne moreš narediti ničesar, da bi to preprečila, lahko pa se seveda na tem travniku v neskončnost igraš in ga urejaš. Tako zelo zaposlena si z urejanjem, da sploh ne uspeš videti, da gre zraven travnika potka, ki pelje direkt do hišice na hribčku. S te potke imaš sicer ves čas pogled na travnik, in travnik te vas čas vabi, na tebi pa je, ali boš spet preusmerila pozornost na cvetlice in plevel, ali pa jo boš ohranjala na hišici. In če stopaš direk po tej potki in travnik samo opazuješ, ti postaja narava travnika vedno bolj jasna, zato je tudi vedno manj vabljiva, in višje kot se vzpenjaš, boljši je razgled, zrak pa postaja vedno bolj čist. Ugotoviš, da se med vzpenjanjem odpira povsem druga realnost, ki je prej preprosto nisi uspela videti zaradi svoje prezaposlenosti s cvetlicami in plevelom.Bravo. Sem ravnokar Strelki v temi Individualnost omenil pristop kvantne psihologije, v kateri smo kot sprejemnik, ki sprejema določena polja realnosti in če imamo problem, v tem konceptu problem ni naš, ampak smo v polju realnosti, v katerem je problem. Da se problema rešimo, moramo ven iz tega polja, saj polja kot takšnega ne moremo uničiti. Najhitrejša pot za to torej ne more biti usmerjanje na problem, ampak na sprejemnik – na nas. In o tem pravzaprav govori tvoja zgodba. Avy pa seveda ne šteka in zato godrnja …
anja wrote:
Danes je dober faktor Kp. Men je že včeraj zvečer ful vrtelo vetrnico
. Grem se še malo igrat…Anja, a si ti iz šole, al si bla na zadnji delavnici, kjer smo se špilali s tem?
radovednost.com
. Le “spusti” še… pa se bo zgodil premik 
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.