duša
Forum Duhovnost › Forumi › Duhovna rast › duša
- This topic has 86 odgovorov, 16 glasov, and was last updated 9 years, 5 months nazaj by snowcat :).
-
AvtorPrispevki
-
2. 7. 2015 ob 21:54 #29330jankoČlanDrugače pa …jaz ne morem govorit o gurujih pa duhovih učiteljih ..ker nobenega nimam.
In se ne zapletam s takimi ….[/QUOTEhehehehe strelka.
če ne bi rabila, ne bi bla zdej kle. a set ne zdi?
za kupovat tuja mnenja ni treba imet guruja. vsa literatura in vsaka debata, v katero se spuščaš, je po eni strani čist isto.al pa, če misliš, da res nobenega guruja nimaš…
pa si pol u tisti kategoriji zmotnežev in egotripov, k hočejo svojo novo teorijo ali sekto zaštartat.
to se pr teb odraža na mikronivoju tako, da jemlješ kot osebni napad vsako nestrinjanje s tabo, hahahhahahahađouk.
res si napisala neki tut men všečnega.
snowcat sem pa kr preskoču.
za njo brat bi itaq rabu pa najprej 12 ur spanca, pol pa še škaf kufeta
ob samoumevni sprotni sproščujoči masaži kolen in stopal.2. 7. 2015 ob 22:45 #29331jankoČlansej ne, da se mi neb lubil teme o moojiju poiskat, ampak…
sej govori o duši in pol to lepo sem pašeno…
men on učas res paše.
pa nisem njegov morebitni vernik, ali on moj guru ali karkoli.
sam men res paše…sej itaq zmeri govori eno in isto, ampak useen. nekak daje spodbudo no…
sej je mogoče pa res tko enostavno…
začneš s 5 minutami… dokler te ne potegne, da se 5 minutk spotano podaljšujejo, dokler nis cel cajt prklopljen.
nekako daje spodbudo no…2. 7. 2015 ob 23:18 #29332tadej pretnerModeratorjanko wrote: zdej šele sem worenk prebral tvoj cel post, k sem dol vidu, da se tadej
načeloma s tabo strinja, pa mi je blo mal čudn, pa sem šou pogledatOdvisnost …gotovo je nekaj v nas zapisano , da smo odvisni …pa naj si bomo od odnosov al od raznih substanc.In gotovo nismo v tej situaciji brez veze …al pa zato ker smo mi tako želeli ..Ampak smo ..in na nas je sedaj , da “pokapiramo” zakaj se nam to dogaja …Ne le ti – večina misli, da moramo v lajfu poštekati nekakšne vzroke svojih težav, razumeti kaj narobe delamo … Jaz pa pravim, da je glavni življenjski cilj spontanost, do te pa ne pridemo prek pravil oziroma s spremembami pravil (aha, ne smem na ta način, ampak na onega). Potreba po tem, da poštekamo nekakšne življenjske lekcije je čisti egotrip.
Do spontanosti pridemo predvsem prek deidentifikacij. kar pa lahko v celoti naredimo na energijski način, brez kopanja po preteklosti, tumbanja kaj je prav in kaj narobe ipd.
V čem je štos?
Ko smo polni identifikacij, ko delamo pod vplivom raznih stresnih dejavnikov napake, je naše telo polno napetosti. Ampak polni napetosti smo tudi, če “poštekamo” nova pravila in pazimo, da se ravnamo v skladu z njimi. V obeh primerih je življenje boj, ne pa neko prijetno “potovanje”. To je mogoče le skozi sproščenost in spontanost.tadej, a ne widiš kle lapsusa…[/QUOTE]
Ne. Prav nobenega lapsusa ne vidim.
janko wrote:
sproščenosti in spontanosti… pa se lahko spet samo naučimo, na tak ali drugačen način.
pa smo spet tam….Obratno, sproščeni smo, ko se naučenega znebimo.
janko wrote:
dol nekje si napisu, da se je ukvarjat s karmo brez veze, ker je itaq vsota vse karme zdajšnje stanje.okej…
sam kje pa sploh je razlika, med brskanjem po karmi…
in med brskanjem po sebi, zakaj si tak, kot pač si? tukaj in zdaj. ???….Med tem dvojim ni razlike. Je pa razlika med brskanjem po karmi/brskanjem po sebi v smislu, zakaj si tak, kot pač si in med zavedanjem problema.
Primer:
Recimo da me je strah nekega odnosa.
A) Stran metanje časa oziroma racionaliziranje in s tem izogibanje problemu: Poskus ugotavljanja, zakaj imam ta problem.B) Kreativen pristop: V čem vse se ta problem odraža, kaj bi rad počel, pa zaradi tega problema ne morem, v katerih situacijah se zaradi tega problema vedem drugače, kot bi se sicer …
janko wrote:
ker seweda… da bi lahko bil sproščen in spontan, se moraš rešit identifikacij…
do katerih pa po nasvetih pametnejših ali svetejših… (in od vsake bedne babe, k jo srečaš na pločniku in tudi iz vsake forumske debate… ker mnenja kupujemo, tudi če se z njimi ne strinjamo)
itaq loh prideš samo z dihanjem na komando, z gledanjem v vesoljno skalovje, z mantranjem ali kupovanjem odpustkov na tak ali drugačen način?
pa smo spet tam…
oz. smo še zmeri tam, kjer smo ves čas bili.Priznam, da te ne razumem.
– Da se moraš rešiti identifikacij, se strinjam.
– Da lahko to storiš s povezanim dihanjem, se strinjam, ni pa to edini način.
– Ne vem zakaj bi buljil v skalovje in kaj naj bi s tem dosegel?
– Mantranje mi ni blizu. Sploh nikoli nisem tega počel. Kupoval odpustke pa še manj.
– Če kupuješ odpustke, buljiš v skalovje … načeloma si tam, kjer si bil, če povezano dihaš ali se lotiš kakšne druge kreativne metode, pa se začneš približevati sebi, oziroma postajaš spontan In to ni nobena zgodba. Stari, jaz sem bil včasih zavrt in nesproščen k 100 mater, danes pa ni več tako.janko wrote:
kaj pa, če ni point lajfa niti brskanja po karmi, niti z rudarjenjem po sebi tukaj in zdaj?.Brskanje po karmi itak ne, kar se tiče rudarjenja po sebi, pa odvisno, kaj pod tem razumeš.
janko wrote:
kaj pa, če je point u lajfu točno to, da se naučiš žiweti s tem, kar pač trenutno si?
(itaq te boli kurac, zakaj sploh tak si, kot pač si?)Točno tako. In ko začneš tako živeti, se začneš spreminjati.
janko wrote:
mogoče pa ni point lajfa npr. raka ozdravit, ampak se naučiti živeti z rakom?
kaj pa, če bi … ko bi…. se naučili živeti s tistim rakom na jetrih ali jajcih….
itaq bili tut spontani in sproščeni? kot normalno konstantno stanje?Ne vem če ti je znano, da je značilnost raka totalno pomanjkanje biofotonov. Biofotone pa DNK izloča, ko so njegove vijačnice raztegnjene – to pa je mogoče le takrat, ko smo sproščeni. Ne gre torej skupaj biti sproščen in imeti raka, razen če si ga fasal zaradi nekega zunanjega dražečega dejavnika.
janko wrote:
skratka… pomoje vas bom use kmal skenslal k prasce, hahahahhahaha
motite me.
le kako, da se pustim motiti? hahahahhaha
hm…Ko se boš naučil uživati v tem, da te motimo, boš zmagal.
janko wrote: boli me kurac.
Če je res prehudo, ti morda lahko predlagam kakšnega terapevta.
3. 7. 2015 ob 10:38 #29333snowcat :)ParticipantKaj je pravzaprav pogojenost ?
Večina ljudi to razume tako, da je PRISILA, da človek naredi nekaj, ki ne bi v drugačnih pogojih. Človek ZMERAJ naredi/ne naredi tisto, ki njemu ustreza. Ali se tej koristi zaveda ali ne zaveda, pa je tisto o čem Tadej govori. Če se ne zaveda, potem njegovo delovanje/nedelovanje je reakcijsko v smislu, da se ponavlja, ne glede na to, da človek bi to lahko opazil in spremenil. Ustavil to ponovitev nesrečnosti. Ta pogojenost je na področju odnosov.
Kje je pa ta primarna ? Kje je začetek verige ? Nobeden ne ve in je prav brez pomena se s tem ubadati. Jaz razumem pogojenost tako, da dokler obstaja NAPETOST (v plus ali minus) sledi odziv. Ta napetost (lahko bi tudi rekli – polarnost, dualnost) je nastala iz nam ne znanega razloga in je gonilna moč za premikanje energije na vseh nivojih.
Janko reče, in ga jezi, da zmeraj je nekaj ki mora biti storjeno, da človek nekaj…. In kaj pa če ni tako ? Ok, če vzamemo primer raka – Janko ima prav v smislu, kaj pa če človek samo mora sprejeti in pač s tem živeti, dokler ne umre v grozljivih bolečinah. Enkrat sem govorila s eno zdravnico in je rekla, da rak je zelo zanimiva bolezen, zato ker ni bolečine zraven dokler ni ovirano delovanje organizma. Če mi razumemo bolečino kot jezik telesa, da opozarja, da nekaj ni prav v simbiozi telo-duša-duh-zavest, rak očitno ima nekaj drugače. Kaj naj bi to bilo ? Zakaj telo ne opozori ? Osebno sem poznala samo eno osebo, mojo prijateljico, ki je umrla mlada na raka in ni dovolila zdravljenja. Iz njenega primera domnevam, da je nekaj na odnosu do življenja samega. Da je nekaj že v samem delovanju simbioze telo-duša-duh-zavest ,,narobe,, Področje, kje se pa manifestira rak pa je vezana na obstoječe blokade v posamezniku. Zavračam pa idejo, da ni bilo signalov. So bili, sigurno, ampak bitje ni videlo. Zakaj ? To ,,zakaj,, vprašajo tisti, ki so ostali nad grobom ….ne tisti, ki je v grobu.
Včeraj na treningu nas je trener fajn gonil, gor dol in kadar je že zgledalo, da da pavzo, je še dodal par sekund….jaz že vem, imam izkušnjo s tem, da kadar je bitje stisnjeno (nastane kritična masa nezadovoljstva), takrat se dogaja. Um je zaposlen s nadzorom čustev, ki se začnejo pojavljati, telo je nekako ,,brez,, nadzora in takrat pride do spontanega gibanja, ki teče po poti optimuma. Takrat gibi postanejo gladki in nekako zelo enostavni in nenaporni. Lahko bi rekli – reptilski možgani v full delovanju (če bi že kdo vztrajal na razlogu).
Vračam se k Jankotu ,,če….kadar….mora…..je potrebno…..,, Ne, ni nujno. Človek lahko živi tako kot živi ZADOVOLJEN sam s sabo, naj mu dol visi ali gor osamljeno gleda, ….cool. Ni nujno iz vidika okolice do bitja. Ali iz vidika bitja do okolice (zelo redki, če ne par posameznikov na celem planetu). Poudarek je na besedi ZADOVOLJEN. To je vse. Če človek je ZADOVOLJEN, ne samo brez težav, brez pomanjkanja, brez …. Govorimo ZADOVOLJEN, ajde, hvala bogu. 99,99999999999% pa ni zadovoljno. Iščejo rešitev, pot. Nekaj jih kuha, napenja, ali vleče, ali teži, ali pač pouhna jajca….kot lonec s vrelo vodo. Zdaj pa smo nazaj pri besedi pogojenost. Da se voda ohladi, MORA priti do SPREMEMBE. To je pogoj. Da pride do spremembe je potrebno vložiti ali odvzeti energijo, pač delovanje/nedelovanje. Evo in smo nazaj v pogojenosti. Pač ovinka tu ni.
Jenko reče ,,moti te me,, …. Tako kot jaz razumem spontanost, delovanje ni iz razloga odziva na napetost/manko…..
snowcat
3. 7. 2015 ob 10:46 #29334strelkaParticipantjanko wrote:
Drugače pa …jaz ne morem govorit o gurujih pa duhovih učiteljih ..ker nobenega nimam.
In se ne zapletam s takimi ….[/QUOTEhehehehe strelka.
če ne bi rabila, ne bi bla zdej kle. a set ne zdi?
za kupovat tuja mnenja ni treba imet guruja. vsa literatura in vsaka debata, v katero se spuščaš, je po eni strani čist isto.al pa, če misliš, da res nobenega guruja nimaš…
pa si pol u tisti kategoriji zmotnežev in egotripov, k hočejo svojo novo teorijo ali sekto zaštartat.
to se pr teb odraža na mikronivoju tako, da jemlješ kot osebni napad vsako nestrinjanje s tabo, hahahhahahahađouk.
res si napisala neki tut men všečnega.
ja osebni napad ..ker že iščeš konflikt ..se jebi..u nulo evo ..zadovoljen ..Pa še nekaj ..pomet pred svojem pragom ja …pol pa spet men meči naprej mislim ,da že pettisočkrat si to napsal ..da jemeljem vse kot oseben napad ..pa upam da si se zdaj namalcal ..očitno to rabiš …jaz sem pa zdej tolk radodarna da ti šenkam par gramovin še nekaj …to je pa bil osebni napad nate osebno ….ropotaj dalje ..ps .I boli mene a se ti strinaš z mano al ne …sam res ne ..samo ker že opažam pišeš …si zdaj nekaj gramov težji ..in spet osebno: ti si res en aroganten , napihnen tip , vseeved , nakladač ..a si tut v real življenju tolk aktiven al so te samo velike usta ….čist zarestko no …pojdi v stebelno zeleno ..pa še v dušico materino pojdi …havla za razumevanje..upam da si sedaj res doživel kaj je osebni napadIn še nekaj ..jaz tebe sploh ne jemljem resno , ker pri meni res nisi tip , ki bi ga jemala za avtoriteto , da bi meni solil pamet …tko no ..si pa to kar si ….ja in najbolj je težit potem pa napisat kot da je to hec ..a ne …ps …prestavte v temo tukaj pa lahkostrelka2015-07-03 10:52:06
3. 7. 2015 ob 12:06 #29335tadej pretnerModeratorsnowcat :) wrote: Kaj je pravzaprav pogojenost ?
Večina ljudi to razume tako, da je PRISILA, da človek naredi nekaj, ki ne bi v drugačnih pogojih. Človek ZMERAJ naredi/ne naredi tisto, ki njemu ustreza. Ali se tej koristi zaveda ali ne zaveda, pa je tisto o čem Tadej govori. Če se ne zaveda, potem njegovo delovanje/nedelovanje je reakcijsko v smislu, da se ponavlja, ne glede na to, da človek bi to lahko opazil in spremenil. Ustavil to ponovitev nesrečnosti. Ta pogojenost je na področju odnosov.
Na področju odnosov itak – ne le osebnih. Itak imamo vedno do vseh stvari nek odnos. Evo, še ene par oblik pogojenosti in kako recimo pridejo v naš program:
– V reklamah za osvežilne pijače je pogostokrat prisotno sproščeno vzdušje, morje … Ko si potem v takšnem okolju, ti avtomatično paše točno tista pijača.Jaz sem recimo opazil, da sem ambijentni kadilec. Čik mi paše ali ne, v povezavi z ambijentom. Navajen sem, da v stanovanju ne kadim, zato se tam želja po čiku sploh ne pojavi, če ni na razpolago balkona. To sem ravno včeraj opazil – z eno bejbo sem bil najprej v bifeju in pokadil ene 5 čikov, ona pa nobenega. Potem sva bila nekaj ur v stanovanju, kjer ni balkona. Rekla je, da lahko kadim ob odprtem oknu, še celo sama je ob oknu enega prižgala. Jaz ga pa nisem – na misel mi ni prišlo.
Ali pa – če je v zraku prostora nedoločen vonj čistila imamo mizo bolj pospravljeno.
Kadrovniki resneje jemljejo kandidate, ki prinesejo vlogo za job v trdi mapi.
Ko pridemo v pisarno, govorimo v precej mehkejšem tonu, če je na steni slika, ki prikazuje knjižnico.Za ljudi, ki sedijo na trdih, neudobnih stolih, so pogosteje značilna trda in toga stališča v pogovorih.
Veliko večja je verjetnost, da bo tvoja sodba o nekom pozitivna, če imaš v rokah skodelivo s toplo pijačo, kot pa kozarec s hladno pijačo-itd., itd …
3. 7. 2015 ob 21:22 #29340CeresParticipantJaz sem npr. danes spontano ugotovila, da je vrt žejen. Naslednja ugotovitev, že manj spontana, je bila, da če ga zalijem, bom zalivala predvsem plevel, ker tistega, kar sem poflancala, ni več videt. No, sem se lotla plet in to je zelo duhovno početje. Precej nespontano določaš, kaj naj ostane, in kaj naj živi. In potem sem ugotovila nekaj zelo pomembnega: ker je plevel ušel izpod nadzora, ga je skoraj nemogoče odstraniti ne da bi poškodovala tudi čebulo, korenje…. Klinc pa spontanost, brez reda tudi ni nič.
V vse skupaj vseeno vnašam nekaj spontanosti: čebula, ki sem jo po nesreči ven potegnila s plevelom, bo prezgodaj končala kot mlada čebula jutri na pikniku.
U bistvu hoću da kažem samo jedno, a to su zapravo dve stvari: bitne su red, rad i disciplina.
-
AvtorPrispevki
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.