duša

[tadej pretner]

Ker v sosednji temi (premik od nezavedanja k zavedanju, al neki tazga) omenjam dušo, morda ne bo švoh, da imamo tudi temo, ki se nanaša na dušo. Oglejmo si najprej nekaj opredelitev duše različnih avtorjev iz različnih časovnih obdobij:

– Mala splošna enciklopedija (DZS/Prosveta Bg) definira dušo kot skupek vseh psihičnih procesov. V nadaljevanju omenja teorije, ki govorijo v prid nesmrtne duše, kot tudi tiste, ki to negirajo.
– Hinduizem: Duša je nesmrtna bit, glede nakvaliteto življenja, lahko v naslednjem napredujemo, ali celo nazadujemo na živalsko raven.
– Pitagora: Negov pogled na dušo se ujema s pogledom hinduizma.
– Platon: Duša je nesmrtna bit človeka, ni pa enotna, ampak jo sestavlja čutno spoznanje, volja in um. Reinkarnacija obstaja.
– Aristotel: Duša je človekova nit, a je od telesa neločljiva in torej s smrtjo fizičnega telesa umre.- V krščanstvu in islamu je duša neumrljiva bit, ki preživi fizično smrt, o njeni nadaljni usodi (nebesa-pekel) pa, glede na moralno/religiozno obarvanost lajfa umrlega, odloča Bog.
– Kabala deli dušo na nižji del, povezan z osnovnimi potrebami (animalistični del), srednji del (ego) in višji del (višji jaz), ki se po smrti vrne k Bogu.
– Franz Bardon, ki je v prvi polovici prejšnjega stoletja veljal za enega največjih magov Evrope, je dušo enačil z astralnim telesom. Nesmrtna bit, ki oživlja dušo, je bil zanj duh. Dušo je povezoval tudi s temperamentom.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[tavijana]

Hinduizem: Atma je nerojena, nespremenljiva in nesmrtna bit, ki kot “luč življenja” obstaja v vseh živih bitjih.Duša pa je individualna, je odsev Atme v človeku. Ko telo umre, se oseba spremeni. Cilj in namen življenja sta združitev in stapljanje individualne zavesti-duše z vseobsežno zavestjo Atme.

Nekako tako na to gledam jaz

Lp

Lepo je če deliš

[tadej pretner]

tavijana wrote:

Cilj in namen življenja sta združitev in stapljanje individualne zavesti-duše z vseobsežno zavestjo Atme.

Nekako tako na to gledam jaz

Lp

Če je cilj življenja zgolj povezava duše z duhom (uporabljam izraz duh, ker nisem ekspert za vzhodnjaško izrazoslovje), potem je to moč doseči tudi tako, da se zapreš v kako votlino ter tam noč in dan meditiraš. Ampak osebno dvomim, da je to res namen lajfa – tole z votlino in meditacijosemi zdi tako, kot če bi se spravil graditi streho, spodaj pa ni stavbe, na kateri naj bi stala. Je pa ta združitev posledica življenj, v katerih si “zadel” namen lajfa, v katerem si skozi materialne izzive ozavestil povezanost z vsem. Ampak ti materialni izzivi imajo smisel, sicer ne bi bili ustvarjeni, zato v takšno preskekovanje (votlina,meditacija) ne verjamem.

tavijana wrote:

Hinduizem: Atma je nerojena, nespremenljiva in
nesmrtna bit, ki kot “luč življenja” obstaja v vseh živih bitjih.Duša
pa je individualna, je odsev Atme v človeku. Ko telo umre, se oseba
spremeni.

Tam zgoraj sem že predvideval, da je atma duh. Kakšen? Individualen ali univerzalen. Pogosto v povezabi s človekom omenjamo duh – torej mora biti individualen. To se sklada tudi z učenjem večine ezoteričnih učenj, ki pravijo, da se vedno inkarniramo v osebo enakega temperamenta. Individualni duh ima torej specifike – grobo rečeno, določa meje, v katerih se razvija duša. Ampak ko napišem kaj takega, se večina ezoterikov zmrduje. Dejstvo pa je, da tudi pri razsvetljenih govorimo o njihovi individualnosti – ohranili so jo kljub razsvetljenju. To pa govori v prid mnenju, da je individualni duh zelo verjetno omejen.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[AVATAR]

Meni beseda duša zveni nekako tuje, kot nek tujek v meni, nekaj kar nisem jaz kot oseba. Duša se po raznih filozofijah uteleša Z NAMENOM ???…Bog ga vedi kakšnim…In če povzamem da se duša v mojem primeru utelesilla že milijone krat, jaz pa sem še vedno tako šibek-ranljiv-nemočen ?!…Jaz v tem utelešanju nevidim nobenega smisla. Treba pa povdarit, da gre za milijarde let, časovnega obdobja v primeru planeta Zemlje. Če pa povzamem celo vesolje ali vsa vesolja, podprostor, nadprostor, pararelne dimenzije…itd…mi postane slabo…v kakšnih oblikah sem se vse plazil naokoli in se mučil, in temu ni videt konca…v korist čega ???…Čisto fer povedano, se mi želodec obrne ob tem

Tadej, omenil si besedo Mag. Kaj ti osebno smatraš pod to besedo ?

Lepo je če deliš

[AVATAR]

Sem šel brskat za tem magom Franz Bardon. Tip se je stegnil že pri 48 letih. Se spomnim njegove knjige Iniciacija v hermetizem, nisem je kupil, čeprav sem jo imel v rokah. Piše se, da je njegova “magija” temeljila na opazovanju narave. Isto kot pri Taoistih.

Oznaka mag, nekako ne ustreza tem ljudem. Mag bi lahko bil nekdo, ki obvlada hude zadeve-stvari. Takega znanja pa ne bi dajali v javnost. Pa tudi je vprašanje kako je bilo v resnici s temi starodavnimi magi ?!

Narava mi je sicer že odnegdaj bila vseč, rad jo opazujem in nekako čutim neko povezavo. Pri Taoistih je duša v bistvu duh-zavest-enost, nekaj kar je celostno-vseobsegajoče-večno-absolutno.Taoisti so močno povezani z naravo in jo spoštujejo. Duša, pri njih ni neka ločena enota, torej, da ima vsak človek svojo individualno dušo ampak je samo ena zavest, ki se izraža skozi vsa živa bitja. Ko Taoist to spozna, vidi, sliši, čuti, zaznava vse skozi celotno stvarsto, takrat spozna, da je v bistvu samo eden in edini. To so učili tako imenovani Taoistični nesmrtniki. Ostal mi je v spominu en rek; Nesmrtnost nosi revna oblačila

Lepo je če deliš

[tadej pretner]

AVATAR wrote:

Tadej, omenil si besedo Mag. Kaj ti osebno smatraš pod to besedo ?

Dolga zgodba. Mag je pač tisti, ki obvladuje magijo, a kaj je sploh magija?
V grobem so jo tradicionalno delili na
– nižjo magijo (magija narave, ki deluje v okviru naravnih zakonov in nadzora nad njimi)
– srednjo magijo (deluje v okviru univerzalnih zakonov v človeku in nadzorom nad njimi)
– visoka magija (deluje v okviru celotnega vesolja)

Magijo bi lahko opredelili kot dejavnost, pri kateri skuša človek (mag) z določenimi postopki in pripomočki preseči “naravni red stvari”, fizikalno vzročnost, časovno umeščenost …, duhovno dimenzijo pa ji daje drugi cilj maga – spreminjanje sebe. C.G. Jung je visoko magijo opredelil kot “pot k sebi”.

Vlada splošno prepričanje, da je pri magiji rezultat posledica delovanja maga, pri religiji pa gre za vero v Boga, v praksi pa pogosto prehaja eno v drugo. Zanimiva je recimo definicija magije renesančnega filozofa Giovannija Pico della Mirandole: “Magija je aktivnost človeka, ki zmore s pomočjo vedenja o najbolj skrivnih misterijih, razsvetliti božansko prisotnost v vsakomer in čemerkoli.” Za maga tega obdobja je veljal recimo Paracelsus, najbolj znan zdravnik tistih časov. Agrippa (Okultna filozofija) pa recimo mehanizem delovanja religiozne magije razlaga takole: “…svete besede pa magijske moči ne posedujejo same po sebi, ampak imajo v sebi neko skrito, iz božanstva izvirajočo silo, ki učinkuje na tistega,ki se ji obrača v veri. Te besede so vodilo, po katerem se skrite sile Boga prelivajo v tiste, ki s pomočjo vere poslušajo očiščenih ušes in imajo najvišje kreposti …Kdor sedaj najvišje besede ali imena rabi v skladu z zahtevano čistočo srca na pravilen način in po običajnih predpisih, bo dosegel in izpeljal mnofo čudežnega.”

Šele po renesansi je začel človek elemente magije uporabljati na poti do oblasti in moči!!!!!!!!!!! Danes je magija v vsakdanjem življenju še kako prisotna, le da ji pogosto ne rečemo več magija, ampak uporabljamo zanjo besede, kot so marketing, reklama … Igra svetlobe, zvok … v trgovskih centrih – vse to je skrbno načrtovano v cilju, da te zaziba v zamaknjenost, v kateri ti do živega pridejo “sporočila”, da so materialne dobrine tam, da jih “moraš” imeti in da le potegni ven denarnico, pa bodo tvoje.

tadej pretner2009-12-28 04:20:44

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[tadej pretner]

AVATAR wrote: Sem šel brskat za tem magom Franz Bardon. Tip se je stegnil že pri 48 letih. Se spomnim njegove knjige Iniciacija v hermetizem, nisem je kupil, čeprav sem jo imel v rokah. Piše se, da je njegova “magija” temeljila na opazovanju narave. Isto kot pri Taoistih.

Franz Bardon je preživel II svetovno vojno v zaporu – Hitler ga je zaprl, ker ni hotel sodelovati z njim. Po koncu vojne so ga izpustili, vendar pa se je zelo kmalu zameril tudi novi oblasti, ki ga je imla za “nevarnega”. Spet so ga zaprli in v zaporu zastrupili. Njegovo življenje je opisano v knjigi Magičar Farbato (srbska verzija) – obstaja slovenski prevod in ponudili so mi, da to knjigo izdam, a je nisem, ker bi bila to v komercialnem smislu brca v temo (njegova Iniciacija v hermetizem je namreč v slovenščini izšla v moji založbi).

AVATAR wrote:

Oznaka mag, nekako ne ustreza tem ljudem. Mag bi lahko bil nekdo, ki obvlada hude zadeve-stvari. Takega znanja pa ne bi dajali v javnost. Pa tudi je vprašanje kako je bilo v resnici s temi starodavnimi magi ?!

Bardon je bil prvi, ki je objavil učenja traicionalnega okultizma v originalu. Prej so nekateri določene stvari objavljali, a so jih namerno v določenih delih izkrivljali, v cilju, da bi se iz tistega znašli zgolj posvečeni (to je počel recimo Eliphas Levi)

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[Avtor]

Prispevki