duhovno zdravljenje
- This topic has 261 odgovorov, 16 glasov, and was last updated 10 years, 6 months nazaj by
.
-
Ja tko je …če poznaš okolje ..potem veš , da tam žive veliko živalic rastlin takšnih in drugačnih ..jih opaziš ampak tam je njihov dom …ne dajo nobenega takega sporočila …če pa se nekaj dogaja , kar se ponavadi ne …pa če v prve rečeš ok ..polžki so v naravi ..ampak če se pa to ponavlja …pa jp mu nameniš pozornost …ker očitno je za to tam da mu jo …
, da ga opaziš.ker se ne znam pogovarjat s polži po polžje …ga potem opazujem kakšen je … to kar mi pokaže.je počasen , se hitro skrije v hišco, če začuti nevarnost …je spolzek .drsi …pa kljub temu pride do cilja ( pustmo sedaj to da ga lahko kdo pohodi v normalnih okoliščinah ga ne ) in tiste rožičke kot antene s katerim lovi kaj se okoli njega dogaja …poleg tega ima hišco na sebi …ful je mobilen …vse dela zlooo počas čist na izi ….je pa zelo čuječ …pač antence delajo svoje ,ki mu pomagajo da pride do cilja..torej ..men je marsikaj povedal …
strelka2014-04-26 11:40:58
po moje ..če ti nekaj manjka..in ti nekdo lahko svetuje in pomaga …ne vem zakaj zavračaš svoje telo …najbrž se ga zavedaš in veš da nekaj ne štima ..sem pa že slišala tud to ja …da bolezen sprejemeš kot svojo …in potem je ni več ..
..oz tvoje telo in bolezen tem živita v sožitju …ozelot wrote: Še malo o duhovnem zdravljenju…
Mene zanima če obstaja možnost da nekdo ki išče zdravnika ali zdravilca v bistvu zavrača svoje telo in si stem nehote povzroča težave?
Zgleda da imam sam to situacijo.
Sprejemanje situacije, pa če je to invalidnost, rak, ali karkoli drugega; je prva točka na stopničkah zdravljenja.. Toraj tudi če imaš raka, ga moreš najprej sprejeti kot del sebe, ga sprejeti, se pogovarjati z njim, nato pa počasi razreševati z njim situacijo, da ne nato uniči vsega telesa.. Isto je verjetno z invalidnostjo.. Sprejmi noge kot so, jim dovoli, da počivajo, naj ti bodo všeč, pogovarjaj se z njimi in ko začutiš da je na vrsti naslednji korak, jih požgečkaj malo, da ti pomigajo spet,..
“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”
tadej pretner wrote:
…Ga biksa tale naš Ozzie, a ne?
Sem tuhtal tacajt v Braziliji zakaj se reče “sprejmi svoje telo”. Če bi bilo telo samoumevno “svoje” potem ga nebi bilo treba niti pod razno posebej sprejemat ker nebi bilo ločeno niti na podzavestni niti v zavestni ravni. Tako pa se poraja dvom ali vprašanje “kdo” “tvoje” telo sploh je. Vsi vemo da fizično telo nisi “ti”. Ampak da bi ga pa kdo obravnaval ločeno od sebe pa spet ne. Torej kje je zabloda?
Vedno znova vse po starem
ozelot wrote:
…Ga biksa tale naš Ozzie, a ne?
Sem tuhtal tacajt v Braziliji zakaj se reče “sprejmi svoje telo”. Če bi bilo telo samoumevno “svoje” potem ga nebi bilo treba niti pod razno posebej sprejemat ker nebi bilo ločeno niti na podzavestni niti v zavestni ravni. Tako pa se poraja dvom ali vprašanje “kdo” “tvoje” telo sploh je. Vsi vemo da fizično telo nisi “ti”. Ampak da bi ga pa kdo obravnaval ločeno od sebe pa spet ne. Torej kje je zabloda?
Tekom odraščanja se formira t.i. lažni jaz, ki temelji na v glavnem vsiljenih prepričanjih. Nekatera od njih se nanašajo tudi na fizično telo – kakšno naj bi bilo, da bi ti bilo všeč. Če ti ni, se pojavi med drugim občutek sramu.
Druga stvar pa je bolj globalna – prepričanja lažnega jaza temeljijo na “zamrznjeni” čustveni energiji, ki se med drugim odraža v telesnih napetostih. Te napetosti iz telesa izrivajo zavestnost. Resnično sprejemanje telesa je torej najtesneje povezano s tem, da se teh napetosti znebimo in vanj spet naselimo zavestnost. Ta zavestnost je resnični “lastnik” telesa, lažni jaz mu zgolj rauba energijo, ob tem pa pametuje, da se kar kadi.
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.