duhovno zdravljenje - Forum duhovnost

Participant

Tongue

Šamansko zdravljenje ni ne psihoterapija ne psihoanaliza, ampak izključno spiritualno delo. Zdravljenje zato ne poteka le na ravni telesa, ampak na ravni duše in duha, ki segata čez Jaz in nezavedno. Duše ne moremo razumeti in razložiti z racionalnim razmišljanjem. Duša govori jezik, ki ga naš razum ne razume. Razume pa ga naš zaščitnik, žival moči ali naš notranji vodnik, ki ima sposobnost komunikacije z dušo.

Šamansko zdravljenje ni isto kot zdravilstvo. Zdravilci imajo sicer različne metode – zdravljenje z zdravilnimi zelišči, homeopatija, hipnoza, masažne tehnike, akupresura, delo s čakrami in meridiani, bioenergetsko zdravljenje,… – ki pa so usmerjene na zdravljenje telesa in uravnavanju energijskega pretoka.

Šaman ne uporablja zdravil. V medicini in zdravilstvu je zdravilo substanca, ki v organizmu sproži določeno reakcijo. Zdravilci, ki izhajajo iz fitomedicine, na primer zdravijo kašelj z žajbljem, srčne težave z glogom, nervozo z baldrijanom… Šaman bi lahko pri zdravljenju različnih boleznih uporabil le eno rastlino, katere farmakološke vsebnosti nimajo nobene veze z boleznijo. Gre za to, da si šaman rastlino, ki mu pomaga pri zdravljenju (kot čaj, mazilo ali kadilo) izbere po drugem ključu: v rastlini najde duha pomočnika in zdravi z duhom rastline, ne z njenimi kemijskimi substancami.

Medicina, zdravilstvo in šamanizem so trije različni principi zdravljenja. Ne gre pa zgolj za različen pristop do zdravljenja, gre tudi za različno razumevanje bolezenskih stanj. Iz šamanskega pojmovanja človeka kot trojstva telesa, duše in duha izhaja, da je zdravje kompleksen pojem in pomeni zdravje telesa, duše in duha. Medtem ko medicina zdravljenje prične na ravni telesa kot materije, zdravilci zdravijo telo energijsko, šaman pa zdravi izključno na ravni duše in duha, torej spiritualno. Šamani, ki so v svojem okolju tudi nosilci znanja o zdravilnih lastnostih rastlin, pogosto pri zdravljenju uporabljajo tudi fitomedicinske pripravke, ki pa nosijo predvsem močno spiritualno potenco. Tudi če šaman določeno bolezen pozdravi na primer s pomočjo pelina, ne gre za delovanje farmakoloških substanc pelina na celico, ampak za delovanje duha pelina.

S šamanskega stališča je vsak človek svoje (ne)sreče kovač. Šaman vedno izpostavlja odvisnost bolezni od naše lastne »izbire«. Ne priznava krivde tretje osebe ali nekih zunanjih okoliščin.

Pomembno je, da v življenju uporabljamo razum, čutila in intuicijo, to so govorica naše duše. Pomembno je skrbeti za zdravo telo, dušo in duha in jih tudi negovati. Zanemarjanje telesa pomeni pretiravanje ali pomanjkanje pri hrani, pijači, delu, športu, užitkih,… Zanemarjanje duše povzročajo negativna čustva kot so strah, sovraštvo, zamera, pohlep, stresi, pretirana usmerjenost v materialne cilje, predvsem pa vztrajno ignoriranje vsega, kar si želi duša… Zanemarjanje duha pa pomeni brezvoljnost, nezanimanje za duhovna področja, pretirana odvisnost in vpliv različnih, predvsem slabih informacij, ki še stopnjujejo brezvoljnost in predanost v življenje brez smisla.

Posledica zanemarjanja telesa, duše in duha je bolezen, ki jo šaman razume kot stanje, ki nastopi, ko nas zapusti naš zaščitnik (žival moči, naš notranji vodnik) ali pa celo duša. Hude bolezni pomenijo, da sta nas zapustila oba. Žival moči ali naš zaščitnik je poosebljena fizična in duhovna moč. Če te moči ni, zavlada praznina, ki jo zapolni nekaj drugega. Po zakonu fizike, zlasti pa po principu električnega naboja, pride do bipolarnega zasuka: ko nas zapusti žival moči, se na mestu, kjer sta bila prej moč in zdravje, pojavi praznina. Narava ne pozna praznine in jo takoj zapolni, vendar z nasprotno vsebino – z nemočjo in boleznijo.

Drug vzrok za nastanek bolezni je izgubljena duša. Včasih gre za delno izgubljeno dušo ali t.i. parcialno disociacijo. To je sicer lahko tudi naraven princip samoobrambe: delček ranjene duše se odcepi in odide, kar človeku pravzaprav olajša bolečino. Problem pa nastopi, kadar duša popolnoma odide. Vzrok za to so travme, konstantni stresi, vojaški dril, vsakodnevna rutina in podobno. Izjemen lopov duše je tudi budilka. Tudi ljudje znajo biti izvrstni kradljivci duš: pretirana ali napačno razumljena ljubezen oropa dušo ali jo celo ukrade, kar povzroči popolno odvisnost človeka od partnerja. Običajno po smrti enega kmalu umre tudi drugi. Simptomi izgubljene duše so strah, depresija, brezvoljnost, agresivnost, pretirana občutljivost, nervoza, pretirana ali pomanjkljiva samodisciplina, pretiravanje z različnimi nadomestki, s katerimi si ljudje zapolnjujejo notranjo praznino. Vsaka duševna poškodba ima dolgoročne posledice tudi na telesni ravni in brez izjem oslabi imunski sistem. Običajno ljudje, ki imajo tovrstne težave, za vse težave krivijo nekoga drugega ali pa svojo lastno manjvrednost. Takšni ljudje se sami sebi zdijo tuji, kot da stojijo poleg sebe in se opazujejo. Budisti to stanje imenujejo izguba središča.

Pri izgubi duše se podobno kot pri izgubi živali moči praznina zapolni s telesnimi in duševnimi težavami.

Bolezen šaman ne razume vedno kot nekaj slabega. Šaman bolezensko stanje razume kot določene energijske ali spiritualne komponente, ki so same po sebi nevtralne, le da se nahajajo na napačnem mestu – torej tam, kjer manj
kata ali zaščitnik ali duša. Šamansko zdravljenje ima zato vedno dva cilja: odstranitev motečega in zapolnitev z manjkajočim, torej vrnitev izgubljenega.

Nekaterih bolezni se ne da pozdraviti – na primer genetskih defektov ali izgube določenega organa ali okončine. V teh primerih lahko življenje le olajšamo. Pri določenih bolezenskih stanjih je zdravljenje nesmiselno, ker določene bolezni postanejo eno s pacientom, ki se je na težave navadil in jih nekako potrebuje. Določena bolezenska stanja so za človeka celo varovala pred hujšimi boleznimi, včasih pa so nekakšni indikatorji, ki človeka opozorijo na to, da se je potrebno umiriti ali se umakniti. Šaman nikoli ne odloča o zdravljenju, o tem odločajo duhovi, šamanovi spiritualni spremljevalci in učitelji. Šaman ni zdravilec in kar je morda videti kot šamanska terapija, je v resnici proces, ki se odvija v nevsakdanji resničnosti na spiritualnih ravneh.

Šamanizem tudi ni ezoterika. Ezoterika je skrivnostno, mistično in okultno učenje. Šamanizem ni niti skrivnosten niti mističen, je popolnoma pragmatično delovanje v vsakdanjem življenju. Sposobnost spiritualnega prestopanja v druge svetove je šamanu prirojena, dana od duhov ali priučena. Žal je znanost prav bistvo šamanizma nenehno zavračala in s tem onemogočila razumevanje principov zdravljenja, ki se je nenazadnje ohranilo 30 000 let. Raziskave nevrologov, imunologov in kvantnih fizikov dajejo slutiti, da sodobna znanost po vztrajnem zavračanju šamanizma kot najstarejše medicine, v zadnjem času počasi pristopa k raziskavam ene največjih »skrivnosti« šamanizma – šamanskega zdravljenja. Vzrok za to je vrsta t.i. »čudežnih« ozdravitev, ki pred znanost postavljajo velik izziv in terjajo odgovor na vprašanje: so čudežne ozdravitve možne?

Znanost je nedavno pričela s proučevanjem možganskih valov pri pacientih, ki so poslušali monoton ritem šamanskega bobna. Ugotovitve so pokazale, da enakomeren ritem bobna v možganih sproži občutno spremembo električne napetosti, spremeni se srčni utrip, frekvenca dihanja, tlak, telesna temperatura… Analize krvi so potrdile, da je v telesu prišlo do vrste biokemijskih reakcij, ki so rezultirale tudi k povečani tvorbi limfocitov. Dogajanje v telesu človeka, ki ga šaman zdravi s to prastaro »medicino«, je predmet vrste raziskav, ki bodo verjetno celo lahko razložile princip delovanja duha na materijo. Medicina je do nedavnega vztrajala na stališču, da so vsa dogajanja v človekovem organizmu razložljiva izključno s kemijskimi in fizikalnimi procesi. Mnogi zdravniki to stališče zagovarjajo še danes. Vsako dogajanje v organizmu ima svoje »sledi« in svoje »korenine«. Ko se človek na primer odloči zgraditi hišo, je za to potrebna miselna in telesna aktivnost. V »glavi« naredi plan in ga nato z vsemi telesnimi »pripomočki« realizira. Mišljenje je valovanje v možganih. Možgansko valovanje je tudi pogoj, da mišice preko živčnih impulzov dobijo ukaz za delo. Misli so um v gibanju, kar pomeni gibanje elektronov v možganskih celicah. To gibanje nekaj strukturira tako, da ima za posledico smiselno delovanje. V tej točki se stikata duh in materija, duša in telo. Vse, kar nastane v človekovem duhu, se udejani na telekinetični način. V praksi je to videti kot proces: želja, volja, dejanje, stvaritev. Vpliv duha na materijo je pred dobrimi desetimi leti pričela raziskovati nova znanstvena disciplina psihoneuroimonologija. Nevrologi in imunologi so namreč prišli do ugotovitve, da se v človekovem živčnem sistemu tvorijo visoko kompleksne beljakovine, ki nastajajo v določenih strukturah možganov in perifernega živčnega sistema. Te beljakovine vplivajo kot posredniki in prenašalci signalov na dialog med telesnimi celicami in s tem sprožijo reakcijo organizma na določene subjektivne občutke. Obenem so imunologi ugotovili, da ima človekov imunski sistem enake prenašalce signalov kot živčni sistem, kar ponuja možnost, da sta ta dva sistema lahko »aktivna sogovornika«. Z ugotovitvami psihoneuroimunologije se je medicina oddaljila od čistega mehanskega pojmovanja. Nekateri znanstveniki domnevajo, da so raziskave nevrologov in imunologov blizu razjasnitvve skrivnostnega odnosa med dušo in telesom.

Nesporno je, da mišljenje, zlasti pa prijetni občutki in čustva, ki sprožijo občutek ugodja, sreče in zadovoljstva, pozitivno delujejo na biokemične procese v telesu. Nasprotno pa na primer strah deluje na tvorbo prenašalcev, ki slabijo imunski sistem. Raziskave so potrdile tudi domnevo, da neizživeta čustva vplivajo na nastanek mnogih bolezni. Močan negativen vpliv na zdravje imajo predvsem čustva kot so jeza, žalost, strah, razočaranje in obup. Medtem pa pozitivna čustva, predvsem ljubezen in veselje, vplivajo na tvorbo prenašalcev, ki krepijo imunski sistem, izjemno pospešujejo zdravljenje in ustvarjajo t.i. čudeže. Čustva nastajajo v posebnem možganskem predelu, ki ga tradicionalna tibetanska medicina imenuje sedež čustev. Prenašalci čustev so možganski monoamini kot sta dopamin in serotinin, ki nastajajo v živčnih celicah limbijskega sistema možganov. Mehanizmi, ki sprožijo njun nastanek, so slabo raziskani. Obstaja pa vrsta dokazov za to, da čustva delujejo na materijo in sprožijo telesne procese. Dejstvo je, da na mehanizem, ki ustvari določeno čustvo in torej tudi možganske monoamine, delujejo zunanji dejavniki. To pomeni, da lahko od zunaj delujemo ne le na biokemijske procese znotraj organizma, ampak tudi na dušo. To je področje šamanskega delovanja.

Z doživetjem neke težke nesreče doživimo travmo – to je poškodba telesa in duše! Travmo v tem smislu lahko pozdravimo samo z njenim nasprotjem – z iatro. Iatra je ciljno zdravljenje poškodovane duše, posledica je ozdravitev telesa.

Pospešeno zanimanje medicine, predvsem neuropsihologije za fenomen šamanskega zdravljenja in šamanskega potovanja, so sprožile ugotovitve hematologov, da se v človekovi krvi v času šamanskega potovanja oz. zdravljenja število limfocitov izjemno poveča. Znano je, da limfociti sodelujejo pri samozdravljenju raka.

Danes vemo, da je dvojna vijačnica DNK nekakšna antena, ki sprejema (in oddaja) elektro-magnetne dražljaje iz okolja. Naši možgani te dražljaje logično-s
miselno ovrednotijo. V vsaki telesni celici teče električni tok med dvema poloma, tako kot skozi zemljo teče elektro-magnetni tok.

Človekov namen je možno uporabiti kot izjemno močno zdravilno silo. Z usmerjenim namenom lahko iz vzorca Kozmosa, ki je strukturiran kot red, vzpostavimo red v sebi in v drugih, kar pomeni, da kaos, ki je nered, prestrukturiramo po vzorcu Kozmosa, ki je red. Tako deluje t.i. medij, preko katerega polje ničte točke ponovno uglasi strukturo nekoga drugega. Tako deluje tudi šaman, ki s pomočjo duhov in čuvajev praga, ki so pravzaprav poosebitve sil polja ničte točke, obnovi koherenco v človeku. Tudi šamanski rituali, ki so namenjeni na primer klicanju dežja, so obnovitev koherence v naravi. Po zakonu entropije višja koherenca vedno ustvarja ali obnavlja koherenco v neurejenem in kaotičnem sistemu.

Če smo preko polja ničte točke res povezani z vsem in je ves Kozmos nedeljiva energetska celota, potem je na mestu sklep, da se stvarstvo odziva na nas – na naše misli, občutenja, delovanja – mi pa se odzivamo na to celoto in imamo do nje tudi dostop. Šaman vstopa v polje ničte točke na svojem šamanskem potovanju v zgornji ali spodnji svet.

Naše misli, želje, čustva in namere ustvarjajo našo resničnost, ki je del strukture Kozmosa. Analogno temu smo torej mi tisti, ki strukturiramo Kozmos. In ker je Kozmos strukturiran po principu reda, lahko trdimo, da je prav red človekova elementarna struktura. Red pa je resonanca, torej stanje, ko je človekovo energijsko polje v resonanci z zunanjim energijskim poljem. Zunanja energijska polja so lahko elektro-magnetna zemeljska polja ali pa elektro polja drugih ljudi. Genetiki in kvantni fiziki ta polja imenujejo morfološka ali morfogenetska polja. Ta polja so med seboj v nenehni soodvisnosti in interakciji. Britanski znanstvenik Rupert Sheldrake je skupaj z genetiki in kvantnimi fiziki raziskoval princip medsebojnega delovanja morfogenetskih polj in prišel do ugotovitve, da v naravi deluje princip neverjetnih slučajev, ki ga je imenoval akauzalna koicidenca. Shaldrake ugotavlja, da materija v določenem morfogenetskem polju stremi k resonanci z elektro-magnetnim valovanjem v tem polju. Dejstvo je, da je v naravi ogromno med seboj prepletajočih se morfogenetskih polj. To je tako, kot če si predstavljamo na tisoče radijskih in televizijskih valov, ki hkrati obstajajo v etru. Če želimo poslušati točno določeno radijsko postajo, sprejemnik naravnamo na izbrano frekvenco in poslušamo točno določen program. Naša dvojna vijačnica deluje kot antena, ki se lahko v morfogenetskih poljih kot radijski aparat naravna na določeno frekvenco.

Do nedavnega so genetiki trdili, da je ves zapis za nastanek organizma skrit v genski kodi. Danes vemo, da temu ni tako. Neskladje med gensko kodo in fenotipom (zunanja pojavna oblika organizma) je preveliko, da bi ta trditev lahko veljala. Matematik in fizik Hermann Haken, utemeljitelj nove znanstvene discipline sinergetike ugotavlja, da ima DNK od nekaj deset do nekaj milijonov genskih kod, odvisno od kompleksnosti organizma. Haken je matematično dokazal, da je za nastanek organizma potrebno ogromno informacij, ki jih genska koda enostavno ne more skladiščiti. Zato Haken pravi, da je narava morala razviti neko drugo metodo, da je lahko z znatno manj informacijami kljub vsemu izpeljala svoj program. Biolog Sidny Brenner v zvezi s tem pravi: »Sprva se je zdelo, da je odgovor na vsa vprašanja o razvoju človeka moč najti v razlagi molekularnih mehanizmov genetike. Verjetno v to le še malokdo verjame. Molekularni mehanizmi so naravnost dolgočasno enostavni in nam ne povedo bistva. Poskušati moramo odkriti princip organizacije!«

Malo verjetno je, da princip organizacije obstaja v semenčicah in jajčecu. Bolj verjetno se zdi, da prihaja »od zunaj«, torej iz morfogenetskega polja. Razburjenje že nekaj let povzročajo raziskave kvantne fizike, ki ugotavljajo, da vse oblike energije, razgrajene v subatomske delce, ki so enostavno povedano valovanje, obstajajo izven dimenzij prostora in časa. Lahko bi rekli, da gre za znanstven okvir šamanskega védenja, da je vse med seboj povezano in da vsak dogodek, vsaka misel in vsaka beseda – pušča sledi v Kozmosu.

Leta 1964 je John S. Bell razvil teorem, s katerim je razbil dilemo o obstoju nepovezanih akauzalnih odvisnosti.Fizik David Bohm je nadaljeval njegovo delo in ugotovil, da delce enega sistema ne moremo razumeti in tudi ne opazovati kot izolirane in neodvisne. Vsak dogodek v Kozmosu v istem trenutku, torej istočasno vpliva na vse druge delce. Komunikacija med delci poteka na način, ki ni odvisen ne od prostora in ne od časa. Ta način je raziskoval Kölnski fizik Günter Nimtz, ki je l. 1992 s svojim eksperimentom dokazal, da prenos informacij ni vezan na hitrost in čas. Skozi tunel je poslal Mozartovo 40. simfonijo in ugotovil, da je istočasno »prisotna« na vhodu in izhodu, kar pomeni, da posredovanje informacij ni vezano na svetlobno hitrost, da mehanizem deluje izven časa. Tako kot foton ob stiku z mrežnico sproži vidni živčni signal, tako tudi vsaka naša celica reagira na posamezne kvante, pri čemer ni pomembna niti fizična prisotnost, še manj pa čas. Kvantni procesi vplivajo na delovanje možganov. Naš organizem reagira na občutke in misli, ki jih možganske celice »proizvajajo«. V bistvu pa ne gre za nekaj, kar ima izvor v človeku samem, ampak le za reakcijo na informacijska polja (zemeljsko elektro-magnetno polje, geomorfološka polja in telepatske efekte) ali na kvantne procese, ki prihajajo od zunaj.

Vse v Kozmosu je živo in v vsakem trenutku med seboj povezano. Obstajajo globalna univerzalna informacijska polja, ki jih znanost še ni raziskala. Ta polja so spremenljiva – spreminjajo se z vsakim dejanjem, ki se izvrši v Kozmosu. Ta polja so globalna, kar pomeni, da segajo v vsako živo bitje, ki s čustvi, občutji in delovanjem povratno deluje na ta polja in jih s tem nenehno obnavlja. Zavestno in namerno spreminjanje informacijskih polj sproži pri človeku določene duševne in telesne reakcije. To je področje magije. Šaman se ne ukvarja s spreminjanjem informacijskih polj, ampak iz obstoječih informacijskih polj koristi tiste informacije, ki so potrebne za zdravljenje. Informacijske strukture Kozmosa se šamanu kažejo kot zaščitniki ali živali moči in duhovi pomočniki. Te podobe niso halucinacije, ampak so na ravni kvantov čiste in objektivne informaci
je. Šele v naši duševni govorici, ki uporablja podobe, postanejo prepoznavne kot določene osebe, sicer šaman z njimi ne bi mogel zavestno komunicirati.

Zdravljenje na daljavo je sposobnost, ki se zdi povprečnemu človeku malo verjetna. S stališča materializma, ki je okvir razmišljanja in razumevanja sodobnega človeka, gre namreč za fenomen, ki je ne le težko razumljiv, ampak predvsem težko razložljiv. Sodobna znanost sicer ponuja precej empiričnih dokazov in razlag, dejstvo pa je, da gre za področje nadčutnega, kar je s principi znanstvenega materializma težko razložljivo. Razlika je namreč, ali veruješ v nekaj nadčutnega, torej spiritualnega ali pa to doživljaš, ali imaš o nadčutnem neko idejo ali pa se ga zavedaš in ga zaznavaš kot nekaj, kar je dejavno, kar uravnava potek stvari. Stanje spremenjene zavesti, ki medijem – naj si bodo to šamani ali sodobni zdravilci – omogoča zdravljenje na daljavo, je v zadnjem času predmet raziskav številnih znanstvenikov. Ugotovitve, ki izhajajo iz teh raziskav nesporno potrjujejo dejstvo, da gre za stanje specifičnega elektro-magnetnega polja, ki je verjetno osnova za kanaliziranje zdravilnih frekvenc. V zadnjih letih je zanimanje za tehnike šamanskega zdravljenja, kot so npr. energijsko zdravljenje, zdravljenje s pomočjo medicine zemlje, zdravljenje s pomočjo duhov rastlin in čuvarjev praga ter šamansko potovanje, sprožilo vrsto znanstvenih študij, ki naj bi razložile številne ozdravitve bolezni, ki so po mnenju uradne medicine neozdravljive. Meritve električne aktivnosti možganov so pokazale, da spremenjeno stanje zavesti, v katerega stopa šaman s pomočjo monotonega ritma bobna, zelo močni šamani pa tudi brez tega, vpliva na električne aktivnosti v mnogih senzornih in motornih območjih možganov. V možganih električni tok valuje z različnimi frekvencami, ki jih delimo na beta, alfa, theta in delta valove. Ko smo budni, premišljujemo in se koncentriramo, je običajni ritem naših možganov na beta frekvenci (od 14 do 26 Hz). Ko se umirimo, se možganski valovi upočasnijo na nižjo frekvenco (od 8 do 13 Hz), ki jo imenujemo alfa. Dihanje se upočasni, zmanjšata se srčni utrip in raven laktata v krvi. Poznamo še theta stanje na valovih od 4 do 7 Hz, to je stanje popolne sproščenosti ali rahlega sna, ki nam daje občutek breztelesnosti. Ko spimo, pa naši možgani preidejo v delta stanje – od 9,5 do 3 Hz. Obstajata pa še dve frekvenčni stanji, ki pa sta zaenkrat še domala neraziskani: gama stanje (40 Hz), značilno za sanje in specifično stanje zavesti, ter nedavno odkriti in še nepoimenovani valovi 200 Hz.

Raziskave spremenjenega stanja zavesti pri šamanu so pokazale, da v začetni fazi bobnanja prevladujejo frekvence, ki se gibljejo v razponu theta možganskega valovanja. Theta raven je raven šamanske zavesti, je ključ za dostop do globjih plasti nezavednega in most za prestop v druge svetove. Vzrok za posebne izkušnje, ki jih šaman doživlja na svojem šamanskem potovanju, se skriva v kombinaciji nizkofrekvenčnih theta valov in visokofrekvenčnih gama valov. Svet, ki ga poznamo v običajnem stanju zavesti in ki ga doživljamo v t.i. beta stanju možganskega valovanja, se nam zdi seveda resničen. V drugih stanjih možganskega valovanja in v stanju spremenjene zavesti smemo torej dopuščati kot možno, da se prav tako dogaja nekaj realnega, da je theta stanje v kombinaciji z gama stanjem ključ do nekega drugega, tudi realnega sveta. Če bi bilo za naše običajno budno stanje značilno theta oz. gama valovanje, bi po vsej verjetnosti kot »nerealnega« označili svet, v katerega bi prestopali v stanju beta možganskega valovanja. Zdravljenje in zdravljenje na daljavo potekata v stanju spremenjene zavesti in torej v posebnem elektro-magnetnem frekvenčnem polju, ki kot se zdi, pogojuje prevodnost misli in namena. Na enak način se prenašajo informacije preko radijskih valov. Šaman deluje kot oddajnik, pacient kot sprejemnik, izvor zdravilne energije je univerzalno (elektro-magnetno) polje. Namen zdravljenja je vzpostavitev reda v energijskem polju, kjer vlada kaos (bolezen), ker gre za prenos informacije iz univerzalnega energijskega polja, kjer vlada red.

L. McTaggart v svojem delu Po sledi nevidnih sil v vesolju pravi: ˝Živi sistem večje koherence lahko izmenjuje informacije ter ustvarja ali obnavlja koherenco v neurejenem, naključnostnem ali kaotičnem sistemu. Naravno stanje živega sveta je red, podnet k večji koherenci. Negativna entropija je očitno močnejša sila od entropije˝. Možno pa ni le ˝energetsko˝ zdravljenje na daljavo. McTaggartova namreč natančno opiše tudi zelo nazoren znanstveni eksperiment, ki je potrdil njegovo resnično učinkovanje oz. učinkovitost. Izvedla sta ga psihiatrinja Elisabeth Targ in psiholog Fred Sicher. (E.Sicher, F. E.Targ, (1989): A randomized double – blind study of the effect of distant healing in a population with advanced AIDS: report of a small scale study. Vir: Western journal of Medicine, 159 (19), 2273 – 2278)

Človek je v svojem evolucijskem razvoju od obdobja šamanizma do spoznanj kvantne fizike izgubil sposobnost, ki je temelj šamanizma: svoje lastno izkustvo numinoznega. S tem, ko svet okrog sebe in samega sebe pojmuje zgolj kot materijo, se je odtujil od bistva – od duha v sebi in v naravi in s tem tudi od Velikega duha. Medtem ko šaman izkustveno ve, da vse zemeljsko življenje za materialno pojavnostjo skriva energijsko osnovo, ki vse vidno povezuje z nevidnim, sodoben človek teh energij niti ne zaznava niti ne priznava. Šaman te energije priznava kot skrite sile, ki se skrivajo za vidnimi oblikami življenja, in se z njimi zna povezati. Da bi si to sposobnost povrnili, je nujno samega sebe in svet okrog sebe priznati kot energijski zapis. Prepoznamo pa ga izkustveno lahko le, če svojo zavest razširimo v polje univerzalne zavesti. Pogoj za to je razumevanje energijskih polj zunaj nas in energijskih centrov znotraj nas, njihovega obstoja, delovanja in prepletenosti. Univerzalno energijsko polje je polje Velikega duha, je božanska matrica, je kozmični hologram, je univerzalna baza podatkov. V vsakem trenutku deluje na nas, hkrati pa imamo mi možnost iz tega polja črpati moč in informacijo. Pogoj je le, da ga priznavamo.

Vir : http://www.preberite.si/samansko-zdravljenje/

Da bomo pri temi DUHOVNO ZDRAVLJENJE…lahko pa kdo kaj pokomentira.

strelka2014-03-12 10:40:53

Lepo je če deliš

The Secret Key is In You..!