Doubleganger

[tadej pretner]

Doubleganger je izraz, ki se je prvotno uporabljal za “duha”, dvojnika žive osebe. Z razvojem kvantnih tehnik se ta izraz uporablja v nekoliko drugačnem kontekstu. Ena od vej/teorij kvantne fizike namreč pravi, da se vsakemu človeku v kvantnem prostoru dogaja sočasno cel kup realnosti. Recimo, da se hočeš naučiti francoščine – obstaja realnost, v kateri jo že znaš. S tehniko povezovanja s svojim doublegangerjem, ki francoščino že zna, so skrajšali čas učenja tega jezika za 4 x. V kontekstu osebne rasti pa je seveda zanimivejše povezovanje s svojim doublegangerjem, v kateri recimo imaš veliko osebnostno moč (stik s svojo individualnostjo).
Pred kratkim sem imel priliko preizkusiti to tehniko in sem zmerno do pretežno navdušen. Zdaj je treba le še videti, kam te pripelje ob redni vadbi.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[Nataša]

Mene je tole spomnilo na nekaj dogodkov, ki najbrž tudi kažejo na obstoj vzporedne realnosti. V kuhinji sem pomivala posodo. Čakala sem brata, ki naj bi prišel na obisk z družino. Iz kuhinje sem zagledala, da so se pripeljali, zato sem pustila posodo in se odpravila proti vratom. Odprem vrata, čakam, pa nikogar. Potem se namenim pogledat ven, kje so, pa so se šele takrat “zares” pripeljali. Močno dvomim, da bi šlo za zaznavanje prihodnosti, ker je to drugačna slika, je bolj kot neko videnje, to pa so bile (vsaj s točke moje zaznave) povsem realne okoliščine. Pa še ene dvakrat se mi je nekaj podobnega zgodilo. Tako da dejansko verjamem, da obstaja na stotine realnosti. Jaz si nekako tako razlagam, da obstajajo vse tiste realnosti, na katere smo kdajkoli pomislili, predvidevam, da jih ustvarjamo sami, zavestno ali podzavestno. Da pa bi lahko neko realnost tudi doživljal v materialnem svetu, se je potrebno v polnosti uskladiti z njo.

Sem pa zdaj pomislila, da iz teh vzporednih realnosti najbrž tudi izhaja ideja komplementarnega partnerja …

Tadej, kje pa si spoznal to tehniko?

Nataša2010-06-17 08:53:57

Lepo je če deliš

[tadej pretner]

Nataša wrote:
Jaz si nekako tako razlagam, da obstajajo vse tiste realnosti, na katere smo kdajkoli pomislili, predvidevam, da jih ustvarjamo sami, zavestno ali podzavestno. Da pa bi lahko neko realnost tudi doživljal v materialnem svetu, se je potrebno v polnosti uskladiti z njo.

Sem pa zdaj pomislila, da iz teh vzporednih realnosti najbrž tudi izhaja ideja komplementarnega partnerja …

Hm, tole so zares spolzka tla. Večina avtorjev se ne nagiba k mnenju, da jih sami ustvarjamo, ampak da vse so ustvarjene in potekajo paralelno. V stik s kakšno od njih sicer lahko prideš s pozornostjo, ampak to ni zagotovilo, da jo boš v polju zavesti dejansko živel – treba je ustvariti še val, ki jo v polje zavesti pritegne. Kot recimo morje, ki pljuskne na kopno in iz kopnega kakšno stvar potegne vase. In da si sposoben ustvariti takšen val, je potrebna dovolj velika osebna moč – zato smo se povezovali z doublegangerjem, v katerem jo imamo. In moram reči, da pride v trenutku povezave do zelo zanimivih telesnih senzacij.
Tisto, glede učenja francoščine, kar sem omenil v prejšnjem postu, je bilo pa tako, da so formirali testne grupe, ki so se učile tega jezika. Nekateri na “normalen” način, drugi pa so se poleg učenja povezovali še z doublegangerjem, ki ta jezik že zna. In najboljši so skrajšali čas učenja za 4x.
Če me spomin ne vara, tudi biorgonomija pravi, da je že vse ustvarjeno. Učenje o komplementarnih partnerjih pa je morda razumeti nekoliko bolj simbolično in ne dobesedno. Morda gre pri združevanju s komplementarnimi partnerji preprosto za to, da potegnemo svojo energijo nazaj iz sidrišč, v katera je fiksirana (človek ima recimo pred smrtjo spontano potrebo po tem).

Nataša wrote:

Tadej, kje pa si spoznal to tehniko?

V Zagrebu, a ni v okviru rednega programa Akademije, ki sem ti jo omenil, ampak smo meli možnost obiskati nekaj seminarjev izven rednega programa.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[glas]

Zveni obetavno in uporabno, čeglih ime zveni na prvi zven malo čudno..

Lepo je če deliš

“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”

[enya]

tadej pretner wrote: Večina avtorjev se ne nagiba k mnenju, da jih sami ustvarjamo, ampak da vse so ustvarjene in potekajo paralelno.

Jest sem razumela kvantno fiziko (sicer nimam veliko pojma o navadni fiziki hehe), kot da itak VSE sami ustvarjamo. To se mi zdi tudi logično, najbolj mi namreč sede teorija, da s svojimi mislimi kreiramo svet. Od koga bi bilo namreč drugače to ustvarjeno, če smo mi del tega informacijskega polja in ne neka ločena entiteta, ki samo “sodeluje” pri vsej zgodbi (od bigbenga dalje).

Zdi se mi pa, da je res to, da marsikateremu avtorju zlasti pri new age-u, zakaj pa ne tudi pri kvantni fiziki nudi neko “tolažbo” in se zaradi tega najdejo v teorijah, kjer SO STVARI ŽE USTVARJENE, torej niso odvisne od nas.

Zakaj potem lahko angeli laufajo za tiste, ki jim verjamejo, zakaj nekdo bolj verjame transurfingu in mu zaradi tega tudi deluje, zakaj nekomu bolj laufa biorgonomija (komplementarnost) ali pa tudi ta nova metoda. Po mojem mnenju je vsaka od teh lahko ful učinkovita, če sede določenemu človeku. Pa to ni sam tako, da bo človek rekel: to in to bom verjel, ampak se nekatere stvari zgodijo spontano in brez veliko naše volje. Volja pa pride do izraza, ko bi neko metodo, ki nam itak že sede, dejansko uporabljali v praksi. Saj je človek najbolj pripravljen vztrajat in proaktivno delovat po poti-metodi, za katero verjame, da bo prišel do cilja.

Lepo je če deliš

[Anonimnež]

Vsak človeček ima različne žarke in podžarke…kar pomeni različen karakter…zato ga nekatere tehnike in stvari privlačijo, druge pa še pogleda ne…

Stvari se dogajajo na različnih subtilnih ravneh….od astrala, mentala…do njihovih podravni…ko človeček poravna to linijo in obstaja samo kao kanal brez večjih preprek potem se lahko stvari takoj manifestirajo…Bolj ko je človeček prečiščen in v stiku s svojim višjim Jazom, prej se stvari uresničijo- dobre ali slabe…Zato pa duhovni učitelji poudarjajo da je treba full pazit na svoje misli. Ko se dobi določene psihičke moči se misli lahko takoj uresničijo. In takrat je bolje da je podzavest kolikor toliko poštimana…

Lepo je če deliš

[tadej pretner]

enya wrote:

tadej pretner je napisal/a:

Večina avtorjev se ne nagiba k mnenju, da jih sami ustvarjamo, ampak da vse so ustvarjene in potekajo paralelno.

Jest sem razumela kvantno fiziko (sicer nimam veliko pojma o navadni fiziki hehe), kot da itak VSE sami ustvarjamo.

Če bi moj citat podaljšala, bi zajela še del, v katerem govorim o premiku kakšne od že ustvarjenih realnosti v polje zavesti. Sicer pa so tule tri najbolj znane kvantne teorije o načinu funkcioniranja vesolja:

V svetu idealizma, ki ga proučuje kvantna fizika, najmanjši delci tega sveta spremenijo svoje gibanje, če jih opazujemo in se nasploh “vedejo” tako nenavadno, da kvantni fiziki predpostavljajo, da tvori zavest, ki je osnova vsega obstoječega, nekakšno matrico, v kateri so vse možnosti že predvidene, manifestira pa se tista, na katero je usmerjene največ zavestne energije. Tri najbolj znane tovrstne teorije so:
– Kopenhagenska interpretacija (avtorja Niels Bohr in Werner Heisenberg, 1927, Kopenhagen)
Vesolje obstaja kot neskončno število možnosti, ki se „prekrivajo“. So v nekakšni kvantni juhi, brez točne lokacije in stanja obstoja, dokler se ne zgodi nek vzrok (vložena energija – zavest), zaradi katerega se
*Nevroni: živčne celice, najpomembnejši gradnik živčevja (možgani, hrbtenjača, somatsko(hotno) in vegetativno(nehotno) živčevje.

posamezna možnost manifestira. Načeloma lahko torej z usmerjeno pozornostjo kreiramo določeno situacijo.
– Teorija večih svetov (avtor Hugh Everett , 1957 , Princeton)
Tudi ta izhaja iz predpostavke, da obstaja sočasno cela vrsta različnih možnosti, ki se v paralelnih realnostih odvijajo simultano. Z usmerjeno pozornostjo lahko preskočimo iz ene realnosti v drugo (recimo iz sveta, v katerem si bolan, v nekega drugega, v katerem nisi). Do vidnega rezultata pride običajno postopoma, lahko pa tudi v trenutku.
– Penrosova interpretacija (1989)
Tudi Penrose pravi, da vse možnosti verjetno obstajajo na kvantni ravni. Vsaka možnost ima lastno gravitacijsko polje, vzdrževanje tega polja pa zahteva energijo. Ker ni dovolj energije za vzdrževanje polj vseh možnosti (ni usmerjene zavesti, ki bi jih vzdrževala), se sesujejo v eno stanje – najstabilnejše (tisto, kar se nam v fizičnem svetu dogaja). A tudi po Penrosu lahko z usmerjeno pozornostjo dosežemo neko drugo stanje.
Teorije so si do neke mere podobne in vse sugerirajo, da je za to, katero realnost izkušamo, vedno ključna zavest. Če katerakoli od teh treh teorij drži, to načeloma pomeni, da lahko zavestno izberemo drugačno realnost, kot jo trenutno živimo (da je npr. mogoč premik iz realnosti, v katerem živimo v pomanjkanju, v realnost, v kateri živimo v izobilju). Na prvi pogled sicer navedeno zveni absurdno, vendar pa – ali ne zveni teorija o možnosti preskoka iz ene realnosti v drugo povsem verjetno v primerih “čudežnih”, trenutnih ozdravitev?

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[Avtor]

Prispevki