Dober karmični diagnostik v Slo
- This topic has 107 odgovorov, 8 glasov, and was last updated 9 years, 4 months nazaj by
.
-
snowcat :) wrote:
…
ampak, če ni pomembno ..potem je res brezveze ..al pa če se ne ve odgovora potem res boljš da je ne pomembno
A bi ti lažje bruhala, če bi vedela ZAKAJ bruhaš ??
Jest bi. Če bi vedel da sem pojedu živo žabo in zato bruham je lažje kot če neveš s čem si se zastrupil in kako resna je bolezen.
Vedno znova vse po starem
ozelot wrote:
…
ampak, če ni pomembno ..potem je res brezveze ..al pa če se ne ve odgovora potem res boljš da je ne pomembnoA bi ti lažje bruhala, če bi vedela ZAKAJ bruhaš ??
Jest bi. Če bi vedel da sem pojedu živo žabo in zato bruham je lažje kot če neveš s čem si se zastrupil in kako resna je bolezen.
Ob temle venčku postov čutim potrebo, da še enkrat opredelim, kaj je ozaveščanje in kaj iluzornost iskanja vzrokov težav.
Ozaveščanje je v tem kontekstu to, da se zavedaš nekega problema na pogojeni ravni:
– npr.: pred izleti, ki se jih načeloma veselim, vedno bruham.
Iluzorno pa je iskati vzroke za to, zakaj pred izletom bruham, saj so totalno prepleteni in povezano s strukturo naše osebnosti, zaradi katere na nekaj na specifičen način odreagiramo, ne pa recimo z nekim dogodkom – ta je lahko le povod.
Načeloma gre za to, da manj je v nekem subjektu/objektu zavestnosti, bolj predvidljivo se “obnaša” in bolj zanj velja veriga vzrok – posledicaM in obratno.
Primeri:
– V lesenem nosilcu ni veliko zavestnosti, zato ga tudi uvrščamo k “mrtvi naravi”. Če ga preobremenimo, se zlomi. Vzrok loma: preobremenitev.
– Ko je v nečem zadosti zavestnosti, govorimo o živih bitjih. A že rastline imajo dovolj zavestnosti, da se do neke mere vedejo nepredvidljivo. Primer: Na vrt posadiš na enako zemljo dve češnji enake sorte. Kljub temu, da si vse naredil enako, ne bosta dozoreli povsem enako hitro, ne bosta enako polni … Ugotavljanje zakaj je Sizifovo delo.
– Še več zavestnosti imajo živali. Na tem forumu sem že govoril o tem, da imam doma dve mački, rojeni istega dne od iste mame. Ena se obnaša kot klasična domača mačka, precej lena, je predvsem človeško hrano …, druga pa je totalna ninja – spretna, stalno lovi, ptiče celo tako, da zleze v grm in se dela, da je veja, skratka, kljub temu, da sta obe od majhnega pri meni, sta totalno različni. V zvezi s tem sicer sklepam, da obstaja reinkarnacija tudi pri živalih/mačkah, a tudi če je tako, je to verjetno le delček mozaika vzrokov, da sta tako različni.
– Naslednja stopnja je človek. Dva človeka naletita na nasilneža – eden se bo usral in pobegnil, drugi pa ga bo na gobec. Ugotavljanje zakaj je en odreagiral tako, drugi pa drugače, je tako kompleksno, da se mi zdi dobesedno smešno, če kdo reče, da lahko vidi vzrok za to.
Še enkrat bi rad spomnil tudi to, V čem je dodaten problem takšnega “ugotavljanja vzrokov”.
– Če hočeš adekvatno razumeti delo nekega umetnika, moraš biti vsaj na takšni stopnji zavestnosti kot on. Drugače boš le mislil, da razumeš. Na nek način je umetnik tudi univerzalna zavest. Kdo lahko trdi, da jo lahko razume, če pa nam tega enostavno ne dopušča percepcija?
Objektivna interpretacija realnosti je glede na to, da od vseh 400 milijard bitov informacij, ki jih na sekundo procesira naša podzavest, zavest akceptira le cca 200, več koz zmuzljiva. Skratka, v poskusih, da ugotovimo vzroke za to, zakaj se nam nekaj dogaja tako, kot se nam, smo podobni živali, ki je recimo neko knjigo sposobna prepoznati le kot barvni predmet in nič več. A naš ego pač tega ne dojame in strašansko fajn se mu zdi, če kaj pogrunta ali zašteka, pa magari gre za čisto iluzijo ali pa v najboljšem primeru za en delček resnice (konec koncev je delček resnice tudi to, da je knjiga barvni predmet). Pogostokrat pa je največji problem to, da zato, ker se “obesimo” na takle delček resnice, nismo v stanju videti ostalega.tadej pretner wrote:
ja mene pa zanima
..in sicer , prav ta genetska povezava in dušni zapis …in povezava z vsem kar sem prebrala tudi epigenetika …itd itd ..pač vmes je velika luknja…
ampak, če ni pomembno ..potem je res brezveze ..al pa če se ne ve odgovora potem res boljš da je ne pomembnoNiti ni kakšne posebne luknje. Genska kombinacija očeta in matere, oziroma kombinacija “novega bitja”, pritegne dušo, ki je s to kombinacijo v resonanci. Epigenetika pa govori o tem, da so nekatere stvari precej manj gensko odrejene, kot si mislimo (npr. staranje), ampak nanje blazno vplivajo zunanja polja (v konkretnem primeru npr. splošen odnos do starejših v dani kulturi, odnos medijev do starosti in staranja itd)
zapis duše ..v njem je zapisano kdo smo.Kot npr . neka rastlina kaj je, kaj je njeno poslanstvo …znanstveniki bi ta dušni zapis zanemarili, pa bi rekli genski zapis določene rastline ..kako raste , kakšna je ,celo koliko časa bo rastla.celo tako daleč gre ,da lahko zamenjajo določen gen ..pa i”zboljšujejo” določene lastnosti …npr.če križaš različne rastline …nekatere se da druge ne …dobiš novo rastlino s totalno drugačnimi lastnostmi …z drugim poslanstvom…kaj pa pri človeku …?določene lastnosti se podedujejo …dokazano gensko ..epigenetika, jo razumem takole: če živiš v določenem okolju ,vpliva to tudi na gene preko generacije če so v istem okolju. Ampak ni mi pa jasno ..če jaz živim v Južni Ameriki …pač karmo prenesem od nekoga, ki je iz Afirke?ok lahko s predpostavko ..da pač rečem moja južnoameriška duša se reinkarnirala v afriško deklino ……oz . s tem lahko vse ovržem …vso znananost , ki pravi, da se bolezni nekateri dedujejo …oz so gensko pogojene…Pritegne dušo …?kaj potem je duša totalno ločena zadeva …ki pač izbira …kaj kje in v koga bo šla …?In sta duši očeta in matere tudi čist totalno ločeni zadevi?Kaj je sploh potem duša …določene informacije ..?strelka2014-09-01 15:38:15
ozelot wrote:
…
ampak, če ni pomembno ..potem je res brezveze ..al pa če se ne ve odgovora potem res boljš da je ne pomembnoA bi ti lažje bruhala, če bi vedela ZAKAJ bruhaš ??
Jest bi. Če bi vedel da sem pojedu živo žabo in zato bruham je lažje kot če neveš s čem si se zastrupil in kako resna je bolezen.
enkrat sem gledala eno oddajo o živalih , plazilcih in podobno …kako presneto je pomembno v slučaju pika strupenjačeče ne veš katera te je usekala..se lahko zgodi, da umreš , ker ne dobiš pravega protistrupa …
.Tadej Pretner wrote:
– Če hočeš adekvatno razumeti nekega umetnika, moraš biti vsaj na takšni stopnji zavestnosti kot on. Drugače boš le mislil, da razumeš. Na nek način je umetnik tudi univerzalna zavest. Kdo lahko trdi, da jo lahko razume, če pa nam tega enostavno ne dopušča percepcija? Objektivna interpretacija realnosti je glede na to, da od vseh 400 milijard bitov informacij, ki jih na sekundo procesira naša podzavest, zavest akceptira le cca 200, več koz zmuzljiva. Skratka, v poskusih, da ugotovimo vzroke za to, zakaj se nam nekaj dogaja tako, kot se nam, smo podobni živali, ki je recimo neko knjigo sposobna prepoznati le kot barvni predmet in nič več. A naš ego pač tega ne dojame in strašansko fajn se mu zdi, če kaj pogrunta ali zašteka, pa magari gre za čisto iluzijo ali pa v najboljšem primeru za en delček resnice (konec koncev je delček resnice tudi to, da je knjiga barvni predmet). Pogostokrat pa je največji problem to, da zato, ker se “obesimo” na takle delček resnice, nismo v stanju videti ostalega.
s tem prvim poboldanem se strinjam.je treba zadeve zelo široko pogledat …z drugim pa …Čeprav rastlina ima svojo zavest , žival ima svojo zavest ..človek svojo zavest …( govorim o nivojih , stopnjah al razvitosti kakorkoli že))Kdo pravi da je živalska , al rastlinska zavest slabša od človekove?Vsak na svojem nivoju smo blazno brihtni ….Na tak način med drugim, ostalim, razumem enost …*******************intelekt je dan zato da se ga uporablja …zato ga imamo.strelka2014-09-01 16:25:05
strelka wrote:
zapis duše ..v njem je zapisano kdo smo.
Kot npr . neka rastlina kaj je, kaj je njeno poslanstvo …
V grobem ja, če pa gremo nekoliko globljem izpade, da je
poslanstvo in še marsikaj zapisano v t.i. Svetlobnem telesu, duša
pa se tega zaveta v meri, v kakršni ima svetlobno telo integrirano
vase.strelka wrote:
kaj pa pri človeku …?
določene lastnosti se podedujejo …dokazano gensko ..
epigenetika, jo razumem takole: če živiš v določenem okolju
,vpliva to tudi na gene preko generacije če so v istem okolju. Ampak
ni mi pa jasno ..če jaz živim v Južni Ameriki …pač karmo
prenesem od nekoga, ki je iz Afirke????????????????????Kakšno karmo nekoga drugega prenašaš? A nmaš
svoje dovolj?strelka wrote:
ok lahko s predpostavko ..da pač rečem moja južnoameriška duša
se reinkarnirala v afriško deklino ……oz . s tem lahko vse ovržem …vso znananost , ki pravi, da se
bolezni nekateri dedujejo …oz so gensko pogojene…Zakaj bi jo ovrgla. Saj nekatere dejansko so gensko pogojene. In v
zametek, iz katerega se bo razvilo telo z »okvarjenimi« geni se pač
inkarnira temu primerna duša. Big deal …strelka wrote:
Pritegne dušo …?
kaj potem je duša totalno ločena zadeva …ki pač izbira …kaj
kje in v koga bo šla …?In sta duši očeta in matere tudi čist totalno ločeni zadevi?
Izbira že, a ne na način, da se zamisli in grunta, kam bi šla.
To se zgodi na osnovi resonance.Običajno te partner pritegne na osnovi blokirane energije –
hočem reči, da pri partnerstvu v glavnem ne gre za resonanco dveh
duš, ampak za to, da se v njem ustvarjajo pogoji, da se duši do
neke mere osvobodita/razvijata. To predvsem prek tistega, česar pri
partnerju ne preneseš, se bojiš, ti dela skrbi … Seveda odvisno
od tega, če znaš to sprocesirati. Žal večina ne in gre raje
narazen ali pa živita vsak v svojem svetu.strelka wrote:
Kaj je sploh potem duša …določene informacije ..?
V knjigi Integrirana osebnost sem jo opredelil takole:
V
kontekstu človeka govorimo o duši kot
razvijajoči
se nesmrtni
biti,
ki
preživi smrt fizičnega
telesa.
Zori
lahko le
prek izkušanja materialnega sveta, za
svoj razvoj pa
potrebuje
fizično telo, skozi
katerega se v
materialni realnosti izraža.
Zato
se vedno znova ponovno inkarnira v fizično realnost. Seveda je
na mestu vprašanje,
kakšen je končni cilj duše oziroma kolikokrat se nove in nove
inkarnacije ponovijo?Model
tega, k čemur skozi
razvoj v različnih inkarnacijah teži
duša, je
otrokova percepcija v prvem letu in pol življenja, skozi katero
doživlja svet kot popolno strukturirano celoto, v kateri je vse
povezano, del te celote pa je tudi sam.
Ko se začne
sebe
zavedati
kot individualnega bitja,
ta
občutek povezanosti in pripadnosti celoti izgubi
in končni cilj duše, inkarnirane v njem je
pravzaprav
ta,
da skozi
izkušanje materialnega sveta ponovno pride do občutka takšne
povezanosti in
pripadnosti celoti.–
Mlade duše so popolnoma identificirane z različnimi programi
pogojene realnosti. Svojih resničnih potreb se ne zavedajo, zato
lovijo skorajda izključno vibracije morfičnih polj, na katere se
programi navezujejo. V življenju se bolj ali manj ukvarjajo zgolj z
doseganjem splošnih družbenih »vrednot« (družina, služba,
lastno stanovanje), pri tem pa se srečujejo s problemi, vezanimi na
nesposobnost uresničevanja zastavljenih ciljev, na neizpolnjena
pričakovanja, ki jih gojijo do posameznikov in družbe itd.
–
Tudi nekoliko starejše duše lovijo podobne programe, s tem, da so
pri njihovem uresničevanju običajno precej manj reaktivne (ni pa
nujno), izpolnitev splošnih družbenih vrednot
pa
jim prinaša precej manj zadovoljstva, kot mladim dušam. Motivira
jih predvsem potreba po lastni spremembi, zato pogostokrat ujamejo
tudi vibracije impulzov, ki jih v takšne spremembe usmerjajo.– Namere starih duš so v veliki meri inspiracijske, saj privlačijo
okoliške vibracije precej intenzivneje kot instalirani programi.
Zato se zavedajo svojih potreb, uresničujejo svoje potenciale in se
usmerjajo na povezovanje v duhu.Ko
je duša
inkarnirana,
prežema človekovo fizično telo in vsa energijska telesa, razen
svetlobnega. Seveda je skušala obstoj duše dokazati ali ovreči
tudi ortodoksna znanost. Zaenkrat sicer v neposrednem smislu obstoja
duše še
ni
dokazala, dokazala pa je, da je človekov um tako kompleksen, da ga
ne morejo proizvajati možgani in
da lahko deluje neodvisno od možganov. Kaže
torej,
da uporablja
možgane
zgolj kot orodje, skozi katero razodeva misli. Za
razliko od večine ljudi, so rastline in živali veliko bolj prisotne
v sedanjem trenutku. Večina živali povezano diha in ohrani aktivne
instinkte,
katere pri človeku, skupaj z intuicijo, prekrije lažni jaz, tako
da v največji meri ne ravnamo instinktivno ali intuitivno, ampak
naučeno.
V
potencialu pa imamo bistveno večjo zavestnost od
rastlin in živali;
treba se
je le deidentificirati od polj, ki tvorijo lažni jaz in priti
do nje. To
nas vodi v spontanost in energijsko
pretočnost.
Tadej Pretner wrote:
???????????????????Kakšno karmo nekoga drugega prenašaš? A nmaš svoje dovolj?
ja imam.
v bistvu sem pogruntala zdele..kaj je karma prednikov ..ni mi pa še jasno družinska karma…?************hvala ..no zdaj si tole bolj predstavljam kako zadeva deluje …oz naj bi delovala.v čem je štos …
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.