Čustva in čustvena stabilnost

[ozelot]

In na koncu bomo pristali tam kjer sem bil jest na začetku. Čustven odziv je odvisen od vedenja ki ga nosimo v sebi.

Lepo je če deliš

Vedno znova vse po starem

[snowcat :)]

tadej pretner je napisal/a:

snowcat :) je napisal/a:

Naučena čustva – primer pes : prvotno se pojavi znoter otroka emocija – v tem primeru reakcija na psa, ki laja – sledi jok ali beg otroka. To je reakcija, ki pride takoj. Karkoli, ki ima mama za povedat kasneje, je pogojevanje na podlagi doživete izkušnje. Osnova je, da otroku ni bilo dovoljeno, da zbeži ali da joče.

Niti slučajno. Zakaj otroku ne bi bilo v tej situaciji dovoljeno zajokati? Še enkrat: Otrok v začetku ne ve o psu ničesar. Iz radovednosti stegne proti njemu roko, pes pa npr. zarenči. Otrok zajoka, od reakcije mame pa bo odvisno, kakšen bo imel v bodoče odnos do psov. Če ga bo mama le objela in dopustila, da skozi jok sprocesira strah, do katerega je prišlo, se ta pač sprocesira in ne bo pustil posledic. Posledice so, kadar tega ne sprocesira in mu še v fazi bolečine mama začne tupit, kaj vse bi se lahko zgodilo. Takrat nezavedno poveže psa in strah. Pes postane zanj nekaj, kar sproži strah.

Lepo je če deliš

Dejansko govoriva zelo podobno. Ali otrok sprocesira ali ne (je še v fazi bolečine in mama že naklada). To so dve izhodišča. Zgodba ,,strah z psov,, je nadaljevanje ene od teh poti. Vprašanje ,,zakaj ne bi dovolili, da otrok joče ?,, ….. hm, recimo jaz sem bila tak otrok….. v glavnem, nesprocesirane emocije (možnost rešitve) ostanejo in posledično peljejo k odtujitvi telesa. Zato ker telo je tisto, ki ,,doživlja/shranjuje ,, emocije/bolečino. S odtujitvijo od telesa se odtujimo od možnosti videti/zaznavati realnost. Posledično karkoli kdorkoli nam ,,pove/naloži/pogoji,, bomo ,,verjeli/upoštevali/sledili,, zato ker drugega ,,vodnika,, ni več. To je osnova pogojevanja. Odtujitev od telesa. Pozornost/fokus je popolnoma na zunanjem svetu. To pa ne ustavi pojav emociji. Jaz sem imela/še imam popolnoma nenadzorovane izbruhe histeričnega smeha ali arogantnosti ali besa s totalnim nespoštovanjem do človeškega trpljena/življenja. S dihanjem sem nadzorovala/omejevala/ustavila pojav nezaželenih/nedovoljenih emociji že od mičkene, tako, da mi je to postalo avtomatsko. Dejansko pa stala žejna v vodi do kolen. Emocije je možno gojiti samo s ,,čarovnimi besedami,, tipa ,,dej sine, saj zmoreš, ne me razočarat,, ali ,,vedi kaj govoriš, da ne spadeš neumna,, ali pač s uporabo/fiksacijo nekaterih afirmaciji. Zato je imel Hitler tako pogosta srečanja in ponovitev gesel, ….da postanejo trigerji del vsakdanjosti in s tem, je vzdrževal folk v konstanti jezi/napadalnosti/strahu. Glede na to, da narava teži k iskanju rešitve, jasno, da kadar je dal komando ,,imam rešitev,, so mu sledili kot ovčke. Poanta pa je bila v tem, da stroga vzgoja je vrgla celotno generacijo ven iz telesa, presekala povezavo s emocijami in s tem ustvarila generacijo brez sočutja do sebe in posledično do drugih, pripravljena slediti zunanjemu voditelju.

Vsak, ki teži k gojenju/nadzorovanju/zatiranju čustev je na poti pogube, če ne zdaj in tukaj, pač kasneje.

Ali obstaja čarovna beseda ?

Da. Spontanost.

snowcat

Lepo je če deliš

[glas]

Ko se omenja, da je”dobro” izražati vsa čustva, je to mišljeno, da se seveda dopušča, da se čustva, ki se že pojavijo, pač prelijejo skozi naš sistem in zato energetsko ne zastajajo, ampak vseeno konstantna jeza postaja energetski strup, ki se ga použiva z vasko dozo tega čustva in zastruplja ves sistem..  podobno je utopična žalost ali kaj podobnega saj podobno deluje na človekov celotni sistem..

In neka čustva, ki jih čutimo zelo neprijetno je vsekakor potrebno pozdraviti..  Čeprav pri večjih neravnovesjih je oseba lahko tako identificirana z destruktivnimi načini čustvovanja, da so za njo postala celo nekaj prijetnega, pač princip “domač poznan fotelj je pač boljši kot nov in še neuležan”..  

Je pa vseeno čustveno telo zelo težko ozdraviti in ga spraviti do zdravega ravnotežja..  Če bi čustva primerjali z energijo, bi jim lahko rekli, da so magnetna. In tako kot je težko dva prilepljena magneta razdružiti, ko se združita, tako težko je ozdraviti ta stari notranji čustveni magnet, ki deluje samodejno..  In zato te negativne čustvene težnje, ki nam niso všeč ali nam slej ko prej škodijo tudi zdravstveno, lahko pozdravimo le če temu posvečamo zelooo veliko pozornosti in tudi realnih naporov..

Zato tako kot je potrebno res čutiti, živeti in tudi izražati svoja čustva, je cilj da si med vsem tem tudi v stanju opazovalca; oziroma da se naučiš, da vse to počneš z vsaj majhno distanco; še najbolje ali končni cilj te pozicije je, da se naučiš ves čustveni proces opazovati iz višje perspektive,..

Izkazovanje čustev je seveda zelo dobro, ampak če hkrati nisi opazovalec iz višje perspektive, ne boš mogel razrešiti ničesar na svojem čustvenem telesu..  Skozi meditacijo se pač začne dosegati to pot ravnovesja ter nato vzdrževanja distance med (vsemi in tudi) čustvenimi procesi…   Pri zdravljenju čustev je treba postati cel znastvenik (ponvadi slej ko prej presežeš tudi psihiatre ko (in če) ves čaš izvajaš vpoglede vase). Gre za to, da za čustvi (ki so na površini) se nahaja motor, ki jih poganja. In vsako čustvo ima svoj motor. In čustev, ki jih ta motor generira, ni dobro blokirati, ampak če nam ta čustva ne služijo več je potem zelo koristno poiskati ta motor in ga ugasniti !!

Tako, da to sprejemanje čustev v celoti (o katerem je bilo toliko govora) je šele prvi korak na poti, ko želimo ozdraviti svoje stare čustvene obrazce..  Vedno pa obstaja nek razlog za vsakim tem ponavljajočim čustvenim obrazcem..  ki se skriva pač tik pod to površino občutkov, ki pač znova in znova silijo na površje,  da se posledično ponavlja ena in ista čustvena vsebina..

Ampak Izvorna Rana ni le neka travmica iz otroštva, Izvorna Rana je nastala v trenutku, ko si kot duša prvič prestopil v svet dvojnosti..   In vse ostale rane in travme so le ponavljanje te (prve) izvorne rane..  Dokler se izvorna rana ne pozdravi, tako dolgo je tudi potrebno ponavljati “ta trenutek ločitve” skozi ponovne ponovitve rojevanja in smrti..  In občutki, ki jih čutimo ob naši smrti in rojstvu se približajo temu kar smo občutili ob točki ločitve in rana, ki sem nam je takrat vtisnila..

Tako da ja, lahko se ukvarjamo z jezo, ki ponavadi ponazarja, da nam je nekdo enkrat želel skoditi in smo se naučili jezo uporabiti kot obrambo pred to osebo..  Eni so s pretiranim čustvovanjem uspeli pritegovati več pozornosti, ker jim jo je prej mogoče manjkalo, spet drugi so z žalostjo/jokom izsiljevali za več nežnosti in tolažbe ali bližine..

Ampak osnova vseh teh potreb je prepričanje da si ločen od celote.  In to izvorno prepričanje izhaja iz izvorne rane, ki je oče/mati vseh ostalih ran, ki nastajajo iz nje in so kot prispodobe ali opomnik na nekaj globoko v nezavednem, ki še čaka na ozdravljenje.

 

Lepo je če deliš

“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”

1 uporabnik se je zahvalil avtorju.

snowcat :)

[ozelot]

Psihične operacije ki jih človek doživi pri Johnu v Braziliji naj bi v bistvu čistile nekakšne žepke kjer se kot neko magnetno valovanje zbirajo čustveni naboji.

Entiteta ki je izredno občutljiva na biološki magnetizem začne odstranjevati membrane. Te membrane vsebujejo čustveno nabite žepke….

Lepo je če deliš

Vedno znova vse po starem

1 uporabnik se je zahvalil avtorju.

glas

[strelka]

ozelot je napisal/a:

Včasih sem pa tja slišim za kakega otroka kateremu radi rečejo “le od kje si se vzel” ker ne reagira kot je pričakovano in v hišni navadi. Strah pred kačami naj bi bil posledica tega da se človek nekako zaveda svojih reptilskih genov al DNK al kaj vem česa. No recimo da so čustva privzgojena. So what če so to je popolnoma nepomembno. Kako lahko človek čustva uporablja, zakaj jih pravzaprav sploh ima je vprašanje.

Lepo je če deliš

Hja …veliko ljudi ima strah pred kačami , pa pred pajki. Meni osebno je zelo zanimiv primer to , otroček se je zelo bal žuželk ,takšnih in drugačnih. Ampak jih je nonstop opazoval,celo igračke si je izbiral take žužkaste …samo da jih je opazoval. Ampak v živo se jih je pa strašansko bal.

Boh vedi ….zakaj…

če sem pa osebna ..jaz tudi lahko komot opazujem pajke :) , ampak se jih pa bojim … :))))

zdaj kaj imava midva s pajkom skupnega in od kod tak odnos med nama ….pa ne vem .

Pa tudi tud pajkov se boji ogromno ljudi …eni pa čutijo neznansko ljubezen do njih , da jih imajo celo za domače ljubljenčke.

Tako da ..kaj vem to so bolj kolektivni strahovi za moj pojem …

privzgojena čustva …hja čustva imamo vsi ..privzgojeno je lahko samo to kako jih izražamo …po moje .

 

 

Čustva ..zakaj jih imamo …da lažje izražamo svoje razpoloženje ..:))))

Čeprav se bo za nekatere zdelo bogokletno …ampak tud živali imajo čustva ..

Zdaj kako jih žužki izražajo , al pa kače , pa pajki ..ne vem …nisem na njihovi valovni …:))))

ampak tisti ki ima pa psa , ptiča , mačko…pa lahko opazuje …

da so vsak dan drugačne volje …:))))

pa še nekaj ..kaj pa temperament in čustva ?

Lepo je če deliš

The Secret Key is In You..!

 

[strelka]

ozelot je napisal/a:

In na koncu bomo pristali tam kjer sem bil jest na začetku. Čustven odziv je odvisen od vedenja ki ga nosimo v sebi.

Lepo je če deliš

vedenje …

je to vedenje -obnašanje , ali kar vemo o tej stvari ?

Lepo je če deliš

The Secret Key is In You..!

 

[ozelot]

Kar vemo o neki stvari. Če nič neveš potem nimaš čustvenega odziva.

Lepo je če deliš

Vedno znova vse po starem

[Avtor]

Prispevki