Čustva in čustvena stabilnost

[strelka]

Čustvo je duševni proces, s katerim ovrednotimo naš odnos do nekega dejanja , predmeta , stanja …konckncev si lahko tud jezen sam nase torej tudi do sebe.

Zdaj zakaj pa je naš odnos do neke stvari takšen je pa odvisno tako kot je rekel Oz znanja pa tudi izkušenj …kaj vem lahko pa nič od tega .

Meni se tudi zgodi , da mi je nekaj že v začetku zoprno ….pa stvari, osebe sploh ne poznam,   in še nisem pa rečmo imela opravka :) z njo.

lahko pa mi nekaj že v začetku godi …in se tud kasneje izkaže da zadeva super funkcionira.

Jaz osebno jeze in sovraštva ravno ne bi vrgla v en koš. Jeza je.enkraten pojav ..torej se zjeziš ..mal porobantiš Npr. ..pa jeza potem izpuhti. Torej je refleks reakcija na neko dejanje , ki ti ne godi , te je prizadelo ..

razum tukaj prav veliko nima …

Sovraštvo pa je veliko bolj komplicirano..saj je tu dela tudi razum.

skratka …čustva so čustva …hvala bogu da jih imam ;)…je pa fino ja …da znamo svoja čustva uravnovešat. Oz. jih znamo izražat …

Lepo je če deliš

The Secret Key is In You..!

 

[tadej pretner]

Equanimity je napisal/a:

Torej, čustva so duševni procesi, ki jih doživljamo kot naš odnos do okolja in soljudi, lahko bi tudi rekli, da so čustva reakcije našega telesa na naš um. Delimo jih na pozitivna in negativna, na močna in šibka, čustva spremljajo fiziološke (telesne) reakcije itd. To so dejstva s področja psihologije, dilema pa nastopi, ko se vprašamo vprašanja kot so: Kakšen je naš odnos do čustev?

Lahko rečemo, da so čustva most, preko katerega se povežemo z zunanjim svetom. Vsako čustvo nas mobilizira na neko obliko vedenja. Prilagodimo se na neko reakcijo. Jih pa ne občutimo vedno. Nastati morajo ustrezni notranji ali zunanji dražljaji. Delimo pa jih seveda še drugače – npr. na enostavna in sestavljena. Čustva dražljaje iz okolja polarno kategorizirajo – prek njih vzpostavimo do določenega objekta/subjekta prijeten ali odklonilen odnos. Odnos, ki ga vzpostavimo, pogostokrat ni trajen pogled na objekt/subjekt ampak odraža tudi naše trenutno stanje (razpoloženje) in je zato spremenljiv. Tako lahko do iste osebe ob različnih dogodkih čutimo različna čustva.

Equanimity je napisal/a:

Rekel bi, da nas čustva delajo bolj žive in prisotne v sedanjosti, pri čemer spet izpostavljam pozitivna čustva, poraja pa se vprašanje kaj pa negativna čustva? Imajo svojo funkcijo? So smiselna? Nas žalost notranje očisti? Nas strah varuje pred nevarnostjo?

Vsako čustvo ima nek smisel. Nekatera nas aktivirajo, druga pasivizirajo. Zdaj bom rekel nekaj bogokletnega, sam je res – poleg žalosti, nas pasivizirajo tudi čustva, kakršna so zadovoljstvo, sreča in upanje. Če bi bilo ves čas vse dobro, se nam ne bi nič ljubilo in ne bi imeli možnost za rast/napredovanje. Upanje pa je itak en bulshit, v katerem si bolj kot ne v poziciji žrtve in upaš, da se “kaj odpre”. Dejstvo torej je, da nas aktivirajo čustva, kot so jeza, strah, ljubosumje, zavist …Način aktivacije je običajno destruktiven, ampak ena od poant razvoja je, da destruktivne reakcije postopoma spremenimo v konstruktivne.
Verjetno je še najbolj zanimiv strah, ki ima milijone obrazov. Običajno se bojimo vsega, česar ne razumemo in si ne znamo razložiti ;o)

Equanimity je napisal/a:

Nekateri menijo, da je doživljanje čustev popolnoma nesmiselno, češ da ko doživljamo čustva nismo učinkoviti in ne delujemo tako kot je najboljše za vse in bi si morali čustva odpuščati ter biti popolnoma racionalni. Pri odločitvah osebno res dajem prednost razumu, sicer pa se z eliminacijo vseh čustev ne strinjam, saj menim, da je človek čustveno bitje in kakršnokoli zatiranje/”odpuščanje” čustev ne bo obrodilo sadov, bi pa ob tem ponovno izpostavil zmernost in prizemljenost pri vsakem čustvovanju.

Naša zaznava deluje tako, da se najprej aktivira čustvena in šele nato mentalna percepcija. Načeloma so torej misli vedno čustveno obarvane. Če pa čustva zatremo in skušamo delovati zgolj na mentalni ravni, postane življenje boj.
Poglej si malo uspešne ljudi.Ali lahko uspešnost enačiš z intelektualno kapaciteto? Niti slučajno. Mnogo izredno inteligentnih ljudi je čist u qurcu. Ključ je v tisti prizemljenosti, ki jo omenjaš na koncu posta, ne vem le, če jo razumeva na enak način. Povezava zz energijo zemlje aktivira instinkte. Funkcija instinktov pa je med drugim tudi to, da nas na nezavedni ravni usmerjajo na cilje, ki prinašajo uspeh.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[ozelot]

Tedy…jest preživljam veliko strahov pa se soočam s samimi poznanimi situacijami. Mi je en terapevt rekel da me pa občuduje ker se ne bojim nepoznanega. Skratka strah pri meni ima dva vzroka. Eden je ta da se po poškodbi počutim ranljiv in ogrožen na vse mogoče načine. Drugi vzrok je pa čisto osnoven. Človek ki se ne počuti povezanega živi v strahu. Povezan z bogom je mišljeno. Bhagavatgita govori kako se gre Arjuna sam z Krišno na kvadrigi borit proti celi legiji vojakov. Arjuna je rekel “dokler mam tebe seboj se ne bojim nikogar”

Strah je le osamljene ljudi.

Strah te je samo dokler misliš da obstaja rešitev.

Zakaj so nekateri ljudje uspešni…zato ker sledijo svojemu navdušenju in posledično se jim odpre povezava z vsem kar potrebujejo za uspeh.

Lepo je če deliš

Vedno znova vse po starem

[glas]

Equanimity je napisal/a:

Torej, čustva so duševni procesi, ki jih doživljamo kot naš odnos do okolja in soljudi, lahko bi tudi rekli, da so čustva reakcije našega telesa na naš um. Delimo jih na pozitivna in negativna, na močna in šibka, čustva spremljajo fiziološke (telesne) reakcije itd. To so dejstva s področja psihologije, dilema pa nastopi, ko se vprašamo vprašanja kot so: Kakšen je naš odnos do čustev? Kako vrednotimo čustva in čustvovanje? Kaj je čustvena stabilnost? Sam čustva vidim kot pomembno sestavino našega vsakdanjega življenja, zlasti pozitivna čustva, saj menim da je vsakršna oblika pozitivnosti univerzalna in dobra sama po sebi dokler smo zmerni in prizemljeni, vsak ekstrem pa vidim kot nekaj kar že meji na negativnost in to po mojem velja tudi za čustva. Rekel bi, da nas čustva delajo bolj žive in prisotne v sedanjosti, pri čemer spet izpostavljam pozitivna čustva, poraja pa se vprašanje kaj pa negativna čustva? Imajo svojo funkcijo? So smiselna? Nas žalost notranje očisti? Nas strah varuje pred nevarnostjo? Sam menim, da so pozitivna čustva nad negativnimi in da je potrebno negativna čustva preseči. Tipičen primer sta jeza in sovraštvo, katerih gojenje je po mojem osebnem načelu nesmiselno in ju je potrebno preobraziti v ljubezen in sočutje. Nekateri menijo, da je doživljanje čustev popolnoma nesmiselno, češ da ko doživljamo čustva nismo učinkoviti in ne delujemo tako kot je najboljše za vse in bi si morali čustva odpuščati ter biti popolnoma racionalni. Pri odločitvah osebno res dajem prednost razumu, sicer pa se z eliminacijo vseh čustev ne strinjam, saj menim, da je človek čustveno bitje in kakršnokoli zatiranje/”odpuščanje” čustev ne bo obrodilo sadov, bi pa ob tem ponovno izpostavil zmernost in prizemljenost pri vsakem čustvovanju. V okviru tega vidim tudi čustveno stabilnost – da smo zmerni in prizemljeni in da nas čustva ne vržejo iz notranjega ravnovesja ter da ne nihamo iz enega ekstrema v drugega (iz ekstremno pozitivnih v ekstremno negativna čustva in obratno).

Lepo je

Prvotno je izpostavljeno burno čustvovanje, nato pa kot nek cilj, ki je čustvena stabilnost..  In nekateri, ki čustva dojemajo kot slabo, kot greh, nato ponavadi dosegajo “čustveno stabilnost” na način da se izogibajo čustvovaju, da čustva blokirajo in jih tlačijo, želiji biti zmagovalci nad čustvi..  Torej so kot strog policaj, ki ne dovoli prostega pretoka čustveni energiji..  In to je le nalaganje nekih energij, ki bi rade prosto tekle, izza neke umetne zajezitve..  Ta jez pa slej ko prej poči in ko se to zgodi, tak osebek nato dojema, kot da je poprej bil popoln, sedaj pa je zopet zapadel v neko “grešno čustvovanje”, za katerega je že davno mislil, da ga je presegel..   In tako patološko stanje še dodatno ustvarja skozi to, kar imenuješ “negativna in pozitivna” čustva. In negativno predpostavljaš, da ni dobro izražati, niti čutiti in nato nastane nek globalni plan, da pozitivno naj vedno zmaga nad negativnim ipd..  Kar je osnovna zabloda, tudi v new age skupinah, pa še mnogokje drugje..  Kako lahko dan zmaga nad nočjo?  Zmaga vsako jutro ko sonce presvetli temo, ampak če gledaš ta pojev res le iz vidika zmage plusa nad minusem ali zmage svetlobe nad temo, potem boš pač vsako večer pač zopet izgubil, ko bo tema zmagala, isto sekundo ko se sonce umakne..  Če pa se ne enotiš več tako močno z zmago pozitivnega dela nad negativnim, pa prenehaš ustvarjatu umetni razdor in vojno med dvema poloma znotraj sebe (ki se nato odražata tudi izven tebe), takrat lahko opazuješ celoten spekter svetlobe/teme plusa/minusa kot naravno gibanje in nato nisi več omejeni policaj, z pravili in omejitvami, ki mu jih je nekdo drug sprogramiral !  A ta policaj sploh ne ve kdo mu jih je sprogramiral, niti zakaj so programi taki in ne drugačni.

Če je res psihološko dejstvo da so čustva odziv telesa na naš um, je diskutabilno. Jaz bi rekel na to: Ni tako!

Ja pa psihologom pač dobro pustiti svoj prav, tudi zdravnikom recimo, ali avtomehanikom, ali..    

Ampak meni so ponavadi njihove definicije ozke ali omejene, saj imajo vpogled le v en zelo mali delček celote in zaradi nezmožnosti videnja celotne slike, je njihova zmota največja.  Čeprav “to kar vidijo” je vbistvu res – za njih iz te njihove perspektive..

Za mene je bolj prava definicija, da obstaja čustveno telo, fizično telo, mentalno telo, pa še nekaj jih je..

In to so telesa duše.

In telesa se moreš naučiti uporabljati, da ti lahko služijo, so kot tvoja vozila po tej realnosti tukaj..

In še soskladje večih teles med sabo je namen ustvarjati..  Kar že samo po sebi nakazuje da tisti ki to doživlja, ki je za volanom inki upravlja z vsem ni isti kot telesa ali vse te plasti, ki jih ima..

Je pa izključno iz vidika čustev najbolj naravno, da vse izražaš brez filtra in brez predsodkov..  Filtri in predsodki sicer na neki točki življenja sicer dobijo svoj pomen, ampak če se ta namen dokaj hitro ne zrealizira, ti filtri in predsodki namesto dobrega namena skreirajo le bolezensko stanje in tega si nihče ne želi kreirati..

Lepo je če deliš

“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”

[ozelot]

Če si slabe volje torej imaš “negativna” čustva bodi vesel ker to ti kaže da si nekje slab. Torej tako spremeniš negativno čustvo v pozitivno pozneje pa še raziščeš zakaj je do tega prišlo. Kot pravi Glas negativnosti tukaj ni. So pa čustva ki te vzdignejo in kažejo na to da si na pravi poti in tista ki te potlačijo in kažejo da si na napačni.

Torej čustva so kompas ki kaže kam greš.

Lepo je če deliš

Vedno znova vse po starem

[snowcat :)]

Na kratko: Čustva (strah, gnus, jeza, žalost) so del našega sistema, na enak način kot roke in noge ali bakterije v črevesju. Imajo svojo funkcijo, isto kot roke in noge ali bakterije v črevesju. V članku trdijo, da čustva so orodja, ki imajo nalogo, da nas spravijo iz situacije, ki je nevarna (povzroča bolečino). Če jim uspe, zadeva je zaključena in life gre naprej brez posebnosti (antilopa se otrese). Če ne uspe, pride do zaciklanja neuspešno speljane operacije ,,safe the kid,, in emocija se ,,zasidra (ni sproščena),, in vsakič, kadar se pojavi triger  ,,safe the kid,, se pojavi ta zasidrana emocija. S pogovorom (razne psihoanalize, ….), torej na mentalni ravni, so te emocije nedosegljive za razrešitev. Potrebno je sprostit zasidrano emocijo, tudi če ne vemo, kaj se je zgodilo (razlog). Zato obstajajo tehnike. Moja izkušnja je, da se zraven tudi pojavi informacija (dejansko dogodek je večplasten – slike, zvoki, ….).

Se strinjam s Glasom, da delitev emociji na pozitivne in negativne pomeni, zanikanje celovitosti. To je isto, kot da bi hotli se znebit bakterije iz našega črevesja, zato ker pač so sluzaste in čudne oblike. Tudi podpiram idejo, da ljubezen (univerzalna energija, univerzum, ….) je ,,aplikacija,, celovitosti.

Izziv današnje dobe je prav to ,,izgubiti/pozabiti/pustiti,, nadzor. …..Ok, kaj pa situacija, ki nas razjezi ? Prvo, kot prvo. Situacija nas ni razjezila. Jeza je prišla znoter nas. Je odziv na triger, ki je v situaciji. Drugo pa: v situacijo nas je spravila naša ,,zasidrana,, jeza (zakon privlačnosti). Ne/Zavestno delovanje je o tem, da mi ali se prepustimo jezi in pač popizdimo in vsakič pač popizdimo in izgubljamo partnerje, frende, …in smo neljubljeni, jezni in frustrirani. Ali zablokiramo to energijo in smo pridni, ambiciozni (nekam že mora iti) in imamo hišo, 3 avte, krasne otroke, zakon v kurcu in bolana jetra. Ali pač gremo na seminar in se naučimo ozavestiti opazovalca in preko njega/nje postopoma opazimo ponovljivost/patino/vzorec in potem gremo v tehnike, ki nas naučijo zadržati emocijo (primer samuraji) in potem jo zavestno sprostiti  (in v nekaterih primerih dobiti uvid). In to je bottom line uporabe svobodne volje.

snowcat

PS: pri branju članka sem pomislila, da tisto s Reptili je prav lahko povezani s tem, da imamo reptilski del možganov….      

Lepo je če deliš

[snowcat :)]

Equanimity je napisal/a:

Se strinjam da so naša čustva odvisna od našega znanja in prepričanj, vendar menim, da je čustvovanje v veliki meri odvisno tudi od naše notranje naravnanosti in moralnih vrednot. Če smo recimo naravnani na pozitivnost, ne bomo gojili čustev, kot sta jeza in sovraštvo, temveč jih bomo preobrazili v ljubezen in sočutje, pozitivnost pa vidim kot dobro samo po sebi in nad negativnostjo. Pozitivnost namreč temelji na Morali, ki pa jo vidim kot univerzalno. Ob tisti primerjavi s števcem pa dobim asociacijo na robote. Roboti imajo števce, stikala, potenciometre in podobno. Smo roboti ali morda nekaj več?

Lepo je če deliš

 Naša čustva niso odvisna od naših prepričanj in znanja. Naša REAKCIJA na naša čustva je odvisna od našega prepričanja in znanja. Čustev se ne da gojiti. Gojiti se, da samo REAKCIJA na naša čustva. ,,Negativna,, čustva se sami spontano preobrazijo v ,,pozitivna,, čustva v procesu sproščanja. Človek ne more ,,negativna,, čustva sam preobrazit v ljubezen. Lahko pa namesto, da udari soseda, ga pa objame in se mu nasmehne in doma si pol ure umiva roke in gleda na televiziji nasilne filme …. ha-ha-ha-ha. Pozitivna naravnanost še ne pomeni, da znoter mene se ne pojavi ,,ideja,, da sosed je kteren …. ali da moja sodelavka je kurba, zato ker nosi kratko krilo in ima umetne joške…… Morala je psihološki KONSTRUKT, ki se spreminja s časom. Lahko bi rekli, da je to primer kolektivnega polja. Eden tak primer so bikini 

A sem bila zadosti ,,na temi,, ?

snowcat

 

Lepo je če deliš

[Avtor]

Prispevki