ANA wrote: V čem je razlika med knjigo Celostna bioterapija in Samozdravljenje z Karmično diagnostiko? Ko sem prebrala uvod Celostne bioterapije se mi zdita na prvi pogled precej podobni vsebini…Ok, jasno mi je, da prva služi kot učbenik…
Karmična diagnostika je specifičen pristop k reševanju problemov, ali če hočeš, k duhovni rasti, Celostna bioterapija pa prinaša več osnov, ki so skupne za vse pristope, poleg tega pa “pokaže” tudi druge pristope reševanja problemov. Evo en insert iz Celostne bioterapije:
XI./4./2. Post travmatske motnje
Travmatična doživetja v možganih prekinejo običajen proces predelave in skladiščenja informacij, ki sicer poteka tako, da zavrže nebistvene vsebine, shrani pa bistvene. Ostane torej blokiran oziroma neprocesiran. Osebi se zato vsiljujejo podobe, misli in čustva, povezane s travmo in vedno znova zelo intenzivno podoživlja travmatični dogodek vsakič, ko pride do ustreznega sprožilnega dejavnika. Proti temu se običajno bori tako, da ga skuša potisniti v nezavedno, noče se o problem pogovarjati, do njega vzpostavi enega od obrambnih mehanizmov, kar vodi v osebnostni razkroj. Podoživljanje določenega dogodka namreč prinese olajšanje le, kadar gremo v proces zavestno. Eden od načinov takšnega zavestnega podoživljanja, s katerim želimo dokončno rešiti problem travme (jo potisniti v fazo procesiranja) je bilateralna stimulacija.
– Tehnika bilateralne stimulacije
Za spontano podoživljanje travmatičnih dogodkov je značilno, da nas preplavi močna čustvena energija, ki nas obvlada, ali pa se skušamo z njo boriti na racionalni ravni – torej pretežno z aktivacijo leve polovice možganov. Namen metode je okrepiti komunikacijo med obema možganskima polovicama, kar vodi do povezave med zavestjo in in informacijami o travmatičnem doživetju, kar omogoči njegovo ustrezno reprocesiranje. Originalno ime metode je EMDR (Eye Movement Desensitization and Reprocessing), desenzitizacija in ponovna predelava z očesnim gibanjem. Leta 1987 jo je razvila dr. Francine Shapiro, višja znanstvena sodelavka na Mental Research Institute, Palo Alto, Kalifornija, in izvršna direktorica Inštituta EMDR v Watsonvillu. V originalni obliki je šlo za bilateralno stimulacijo oči, do podobnih rezultatov pa pride tudi skozi zvočno stimulacija obeh ušes ali pa dotikanje na dveh različnih točkah na telesu.
Med nekaterimi zdravilci je živa enačica, pri kateri skuša klient doseči skladno delovanje obeh možganskih polovic tako, da sedi in z dlanmi ritmično izmenično tolče po obeh kolenih (tapping).
Izvedba:
– Terapevt vodi klienta tako, da skozi pogovor definirata travmo (na ta način se z njo uglasita).
– Klient na čustveni in miselni ravni čim intenzivneje “prikliče” dogodek, pri tem pa ritmično izmenično udarja z dlanmi po obeh kolenih (začne vedno z desno roko).
– Z ritmičnim udarjanje z dlanmi po kolenih začne klient počasi, potem pa ritem pospeši. Paralelno pride do podoživljanje situacije, ki pa je sedaj drugačno – skozi udarjanje se klient odpre izkušnji travme in ko pride do čustvenega izbruha, se mu ne upira, temveč ga, po navodilih terapevta, skuša neprizadeto opazovati. Na ta način pride do postopnega možganskega reprocesiranja travmatičnega dogodka.
Pri izvajanju bilateralne stimulacije se aktivirajo tudi mehanizmi za zmanjševanje fiziološke vzburjenosti in sposobnosti, da se s temi občutki soočimo in jih ne odrivamo (neprizadeto opazovanje). Ko je klient sposoben čustveno vsebino dogodka priklicati in neprizadeto opazovati, se pokaže metoda kot zelo učinkovita. Število potrebnih izvedb je odvisno od trajanja travme – če travma ni “zastarana”, pride do bistvenega izboljšanja že po treh do šestih terapijah.
TE tehnike ne izvajaj sama!!!!! Če pride do izbruha čustev, jih verjetno sama ne boš znala sprocesirati!
.
