Bolna in revna družba

[Robert Zupančič]

Irena wrote: Kaj je tvoj ključ “vrat ustreznih dejanj”?

Le meditacija.

Le intelektualno delo?

Ali oboje?

Kakšne izkušnje imaš ti – ali kdorkoli drug???

Irena

Bom odgovoril z zapisom na Wikiju glede meditacije: Ena izmed metod, ki jo budisti uporabljajo za gojenje zavedanja prave narave resničnosti, je meditacija. Meditacija vključuje razvijanje zvišanega stanja
zavedanja, kjer je posameznik sposoben jasno razumeti pravo naravo
resničnosti. »Prava narava« se tukaj nanaša na razumevanje treh znamenj
obstoja – prave narave minljivosti, prave narave nezadovoljstva ali
trpljenja in prave narave nestvarnosti ali ne-jaza oziroma duše.
Kontemplacija o minljivosti
pomeni opazovati vznikanje in minevanje pogojenih pojavov ter hkrati
opazovati njihove individualne značilnosti.

Seveda pa ni prav vsaka meditacija “prava” oz. bolje rečeno ustrezna. Meditacij je več vrst oz. jih je kar na desetine, “prava” meditacija za naš namen pa je tista, ki omogoča razvijanje zavedanja prave narave resničnosti. Meditacija je torej navznoter obrnjeno stanje, ko človek prihaja v stik s svojo dušo in ji da ustrezno možnost za izražanje. V meditaciji se lahko sprožijo različni spontani uvidi, celo spomini na pretekla življenja, ki lahko pomagajo pri razumevanju nekterih sedanjih situacij, v katerih smo se znašli.

Meditaciji pa nujno sledi tudi intelektualno delo na sebi, to je premišljevanje oz. ozaveščanje spoznanj in seveda lastnega ravnanja in vzorcev. Pomeni tudi prebiranje duhovne literature, ki pomaga širiti obzorje in predstavlja hrano za dušo. V tem smo Slovenci precej slabi, saj podatki kažejo, da vse manj zahajamo v knjižnico, za nakup
knjig namenjamo manj denarja, branju pa – še posebej v starostni skupini
od 15 do 24 let – posvečamo vse manj časa. Zanimivo pa je, da najnaprednejše države preberejo največ knjig na letni ravni. Torej povezave nedvomno obstajajo. Čeprav ne zagovarjam tega v absolutnem smislu, pa sam knjige kupujem in si jih ne izposojam v knjižnici, saj je največkrat tam izbor omejen, čakalne dobe na novosti pa neskončne, vsekakor pa tako dolge, da te že mine, da bi knjigo sploh prebral, poleg tega pa menim, da so določene knjige, ki jih mora človek preprosto imeti na domači knjižni polici. Ena od njih je recimo nedvomno Učbenik življenja Martina Kojca, pa še veliko tega bi se našlo…

Iz ozaveščanja pa se potem rodijo ustrezan dejanja oz. “nedejanja” – opuščanje nezaželenih oblik vedenja in delovanja. Brez dejanj smo namreč le na teoretski osnovi, kar pa tudi ni “to”. Velikokrat se koga sliši hvaliti koliko knjig je prebral v življenju, potem pa isti sapi izraža popoln nesmisel in apatičnost do življenja ter znanja, ki si ga je pridobil s prebiranjem knjig. Težava takšnih je samo v tem, da prebranega niso upoštevali v svoji praksi. Vse je ostalo na teoretski osnovi, v prakso pa niso prelili ničesar, kar seveda ni prava pot osebnega razvoja. Bolje prebrati eno knjigo in jo povsem osvojiti v praksi, kot pa sto knjig in ne upoštevati ničesar, kar si prebral.

Lepo je če deliš

[ozelot]

Dušo lahko poškoduje človek ki dela tisto kar ne želi delati. Skratka ko delaš nekaj kar veš da ti ne paše kar veš da ne smeš takrat poškoduješ dušo. Nekateri kanali to posebej povdarjajo. Zato pa je vedno nasvet da sledi navdušenju tisti prvi in univerzalni ko kdo sprašuje kako si izboljšat življenje. Če delaš proti sebi zboliš na vseh ravneh. Če vztrajaš tudi fizično umreš.

Sicer pa Robert ego in razum nista isto. Ego je po Abraham-Hicks celo nujno potreben v neki zdravi obliki. Nikakor pa niti ego niti razum ne moreta biti vodiča skozi življenje ker sta zelo pristranska in ne znata poskrbeti za celega človeka.

Sem nekoč slišal enega župnika ki je rekel: “..človek je v duši pokvarjen!” Torej jest nevem če je to mogoče. Ali se poškodovana duša sploh inkarnira predenj se sanira to ne vem. Da je pa duša pokvarjena pa se ne morem strinjat ker podre vsa moja znanja.

Lepo je če deliš

Vedno znova vse po starem

[glas]

Irena wrote:

glas je napisal/a:

Nekateri ko pridejo v položaj velike finančne priviligiranosti, nato to
idilo vseeno usmerijo v smer samoozaveščanja in dohovnega razvoja,
večina pa vseeno dalje brodi v samopozabi..

Isto je na drugem polu, mislim, da izključno bogastvo ali revščina nista pokazatelja kdo se bo ozavestil in kdo ne; potreba po tem obstaja na ravni duše in ta se bo prebila na plano v vseh okoliščinah, ko je njen čas..

… ko pride njen čas? Potem je treba le čakati na kritično maso, da se ozaveščenje “zgodi” vsem?

Kaj menite o tem ti, glas, in seveda vsi drugi?

Irena

Vprašanje je nedoločeno, kar je tudi samo po sebi zanimivo..

Jaz se spomnim obdobij v življenju, ko sem počel vse kar bi naj bilo proti evoluciji, proti zdravim načelom in skoraj proti življenju samemu, pa se je vsaka takšna pot vedno končala z ultra pospeškom naprej, ko sem bil dejansko katapultiran naprej, sem v obdobju mesecev nadoknadil tudi leta poprej “zapravljenega časa”..
Tako da po obdobjih muk, ki so bile ponavadi sopotnica ali zaključek takšnih poti, samoočitkov in tudi ožalovanj, dobil vedenje, da je bilo vse z namenom in sem bil na te poti poslan, oziroma, da sem si jih moral očitno vnaprej izbrati ali splanirati…
Spomnim pa se tudi obdobij, ko sem delal izključno na svojem duhovnem razvoju, delal vse kar se da, pa še kaj zraven.. , pa dejansko nisem mogel prebiti določenega platoja, ki me je držal na določeni točki zavedanja ali prebiti se do dostopa v sfere, po katerih sem želel poseči.., včasih po mesece in mesece..
In sem ugotovil, da je tudi obsedenost z razvojom duše, lahko delovanje proti duši, ker pozabiš na ves široki spekter, ki ga ta pojem predstavlja..
Duša mi predstavlja namreč vse od telesa, ega, osebnosti, soljudi, in vsega pojavnega sveta, ki se zrcali pred mano in mi ponuja za samorealizacijo čez vse trenutke (in predvsem v vseh trenutkih) svojega življenja..
Za sebe sem toraj opazil, da svojega razvoja, svoje duše ne morem pospeševati, niti upočasnjevati, če pa kdo to zna, pol pa zna kaj več od mene

Drugi del nedoločenega vprašanja pa se nanaša na kritično maso vsega človeštva!
Kar je za mene le podaljšan pogled na mojo Lastno Dušo..
In toraj kot sem sedaj opisoval za svoje življenje, takoisto velja vse to za Človeštvo kot eno bitje!
Ko je nekaj na vrsti, takrat se to začne dogajati in se tudi realizira, neko predolgo zadrževanje ni mogoče in tudi prehitevati se ne da..

Tu se da narediti en mali trik za hitro izkušnjo kako se približati zavesti Duše Človeštva..
Zaveš se da si na svoji najvišji ravni tako Režiser, kot pisec scenarija in hkrati igralec vseh vlog v igri seveda..
Le v svojo vlogo si tako močno padel, da si pozabil na preostale vloge!
Hkrati ko igraš na odru svojo vlogo in jo igraš tako zavzeto in zares, da misliš, da si to dejansko ti, ti lahko povem, da si ti točno toliko ti ,kot je tvoj soigralec in kot so vsi ostali liki tvojega scenarija, saj si sam pisatelj scenarija Človeštva in Režiser ode Življenja..
…
..
.

Lepo je če deliš

“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”

[Robert Zupančič]

ozelot wrote: Sicer pa Robert ego in razum nista isto. Ego je po Abraham-Hicks celo nujno potreben v neki zdravi obliki. Nikakor pa niti ego niti razum ne moreta biti vodiča skozi življenje ker sta zelo pristranska in ne znata poskrbeti za celega človeka.

Sem nekoč slišal enega župnika ki je rekel: “..človek je v duši pokvarjen!” Torej jest nevem če je to mogoče. Ali se poškodovana duša sploh inkarnira predenj se sanira to ne vem. Da je pa duša pokvarjena pa se ne morem strinjat ker podre vsa moja znanja.

No, seveda ego in razum nista isto, vendar sta med seboj neločljivo povezana, saj ego producira razum. Glede župnika pa menim, da je mislil reči, da je človek v osnovi pokvarjen, torej gledano iz nagonskega vidika, saj šele učlovečena duša naredi človeka za nekaj več kot je žival. In to vsekakor drži, saj zgolj zakoni in represija oz. sredstva prisile nekako vzpostavljajo red v družbi, ki bi sicer hitro postala kaotična. Veliko filmov je bilo na to temo, recimo eden takšnih je bil Policijska akademija, kjer so v enem delu prikazali horde huliganov, ki so plenile in ropale, ko se je v mestu vzpostavila anarhija. Da je človek res v osnovi pokvarjen dokazuje tudi dejstvo, da bi marsikdo ubijal zaradi stvari, ki niso življenjsko pomembne, kot je materialno imetje (osvajanje novih teritorijev), razžalitev (krvno maščevanje) ali pa zgolj sledenje nagonom, kot je umor po posilstvu itd. To “pokvarjenost”, ki jo je omenjal župnik bi lahko označili tudi kot surovost in agresivnost, kar je tesno povezano s samoohranitvenimi nagoni v naravi. Zgodovina je polna dokazov, da se je človek šele s civilizacijo začel “umirjati” in brzdati svoje agresivne nagone.

Lepo je če deliš

[ozelot]

Robert Zupančič wrote:

ozelot je napisal/a:

Sicer pa Robert ego in razum nista isto. Ego je po Abraham-Hicks celo nujno potreben v neki zdravi obliki. Nikakor pa niti ego niti razum ne moreta biti vodiča skozi življenje ker sta zelo pristranska in ne znata poskrbeti za celega človeka.

Sem nekoč slišal enega župnika ki je rekel: “..človek je v duši pokvarjen!” Torej jest nevem če je to mogoče. Ali se poškodovana duša sploh inkarnira predenj se sanira to ne vem. Da je pa duša pokvarjena pa se ne morem strinjat ker podre vsa moja znanja.

No, seveda ego in razum nista isto, vendar sta med seboj neločljivo povezana, saj ego producira razum. Glede župnika pa menim, da je mislil reči, da je človek v osnovi pokvarjen, torej gledano iz nagonskega vidika, saj šele učlovečena duša naredi človeka za nekaj več kot je žival. In to vsekakor drži, saj zgolj zakoni in represija oz. sredstva prisile nekako vzpostavljajo red v družbi, ki bi sicer hitro postala kaotična. Veliko filmov je bilo na to temo, recimo eden takšnih je bil Policijska akademija, kjer so v enem delu prikazali horde huliganov, ki so plenile in ropale, ko se je v mestu vzpostavila anarhija. Da je človek res v osnovi pokvarjen dokazuje tudi dejstvo, da bi marsikdo ubijal zaradi stvari, ki niso življenjsko pomembne, kot je materialno imetje (osvajanje novih teritorijev), razžalitev (krvno maščevanje) ali pa zgolj sledenje nagonom, kot je umor po posilstvu itd. To “pokvarjenost”, ki jo je omenjal župnik bi lahko označili tudi kot surovost in agresivnost, kar je tesno povezano s samoohranitvenimi nagoni v naravi. Zgodovina je polna dokazov, da se je človek šele s civilizacijo začel “umirjati” in brzdati svoje agresivne nagone.

Ko si omenil zgodovino bi bilo skoraj potrebno odpret novo temo. Lihkar berem tole knjigo http://www.vega-shop.si/zbirka-zvenece-cedre-rusije-obredi-ljubezni-nova-civilizacija.html ki govori kako je sodobna družba bolana napram našim prednikom. Kako smo podivjani v primerjavi z predniki ki so vse delali za ohranitev in nego ljubezni v družbi. Tole kjigico priporočam vsem.

Lepo je če deliš

Vedno znova vse po starem

[Irena]

Robert Zupančič wrote:

Bom odgovoril z zapisom na Wikiju glede meditacije:
Meditacij je več vrst oz. jih je kar na desetine, “prava” meditacija za naš namen pa je tista, ki omogoča razvijanje zavedanja prave narave resničnosti.

Meditaciji pa nujno sledi tudi intelektualno delo na sebi, to je premišljevanje oz. ozaveščanje spoznanj in seveda lastnega ravnanja in vzorcev.

Iz ozaveščanja pa se potem rodijo ustrezan dejanja oz. “nedejanja” – opuščanje nezaželenih oblik vedenja in delovanja. Brez dejanj smo namreč le na teoretski osnovi, kar pa tudi ni “to”…. Bolje prebrati eno knjigo in jo povsem osvojiti v praksi, kot pa sto knjig in ne upoštevati ničesar, kar si prebral.

Hvala za “trojček” , ki “pokrije” zavest; misli, občutke in čustva ter seveda dejanja/ravnanja.

Irena

Irena2012-08-27 08:14:26

Lepo je če deliš

[Irena]

glas wrote:

Vprašanje je nedoločeno, kar je tudi samo po sebi zanimivo..

Že André Maurois
[1885–1967], franc. pisatelj, je zdavnaj ugotovil, da najtežji del diskusije ni zastopati lastno stališče, temveč – ga prepoznati Hvala za namig .

glas wrote:

Jaz se spomnim obdobij v življenju, ko sem počel vse kar bi naj bilo proti evoluciji, proti zdravim načelom in skoraj proti življenju samemu, …

Spomnim pa se tudi obdobij, ko sem delal izključno na svojem duhovnem razvoju, delal vse kar se da, pa še kaj zraven…

Za sebe sem toraj opazil, da svojega razvoja, svoje duše ne morem pospeševati, niti upočasnjevati, …

glas wrote:

Drugi del nedoločenega vprašanja pa se nanaša na kritično maso vsega človeštva!

Ko je nekaj na vrsti, takrat se to začne dogajati in se tudi realizira, neko predolgo zadrževanje ni mogoče in tudi prehitevati se ne da..

glas wrote:

Tu se da narediti en mali trik za hitro izkušnjo kako se približati zavesti Duše Človeštva..
Zaveš se da si na svoji najvišji ravni tako Režiser, kot pisec scenarija in hkrati igralec vseh vlog v igri seveda..
Le v svojo vlogo si tako močno padel, da si pozabil na preostale vloge!
Hkrati ko igraš na odru svojo vlogo in jo igraš tako zavzeto in zares, da misliš, da si to dejansko ti, ti lahko povem, da si ti točno toliko ti ,kot je tvoj soigralec in kot so vsi ostali liki tvojega scenarija, saj si sam pisatelj scenarija Človeštva in Režiser ode Življenja..
…
..
.

Ja,, ja,, spomniti se je treba in prisluhniti odi Življenja

Irena

Lepo je če deliš

[Avtor]

Prispevki