Ascension

[glas]

Transformation Age – Morphing from the Information Age – Spiritual Awakening Age

Lepo je če deliš

“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”

[snowcat :)]

To je eden od možnih pogledov ali obrazložitev. V šoli za manažerje še na Češkem smo imeli enega zelo fajn psihologa in nam je dal test – označiti s zaporedno številko v seznamu si moral 10 lastnosti katere smatraš za zelo pomembne, ključne, pač so ti ,,naj,, pri sebi in 10 lastnosti katere smatraš za nesprejemljive, pač ,,hude,, pri drugih. Od 1 do 10. S tem, da 1 je bila top. Potem si te sezname pregledal in ugotovil, da tisto, ki je za tebe tvoja 10 vrlina, je pri drugih 1 hudobija. Dam primer – jaz sem dala, da inteligenca je pač ok, če je (10to mesto) pri sebi in pri drugi osebi sem dala na 1 neumnost. Torej pri sebi nisem smatrala to za zelo pomembno, pri drugih pa ključno. Razlog naj bi bil, da svoje napake (zanikanja, negativno plat) vidimo preko drugih. To je ključna poteza. Ti (ali pač Matt Kahn) trdita, da se na podlagi našega obsojevanja prikliče ta zadeva v našo bit.
Zadnje čase sem si morala prav vzet čas, da malo umirim in kristaliziram trenutno stanje mojega razumevanja sveta. Matt Kahn je eden od vala ,,sprejemanja, hvaležnosti, odpuščanja, ….,, Vrednost človeškega bitja spodbuja s trditvami, ki naj bi mu bile potrjene iz višjih nivojev, da smo posebna in zelo ljubljena bitja. To je pot od reber gor (četrta, peta, šesta in sedma čakra), ni dosti pozornosti na energijah od reber dol (tretja, druga, prva čakra – fizično, instinktivno, zemeljsko, …).
Kitajska medicina trdi, da vsak organ ima možnost proizvajanja emocije – vsaka od teh emociji pa ima pozitivno (+) in negativno (-) plat – primer evforija x depresija. Ciljem pa naj bi bilo ravnovesje. Ravnovesja pa dosežemo s našo sposobnostjo se prepuščati emocijam – dovoliti, da se zgodijo, grejo skozi nas, namesto, da ostanejo blokirane znoter. Na podlagi emocije, ki se pojavi kot odziv na zunanje dražljaje pa imamo možnost zavedanja preko opazovanja. Posledično se odločimo kako in kaj – torej delovanje/nedelovanje.
Tako, da moje razmišljanje je, da mi imamo že vse to (strah, jeza, žalost, veselje, zaupanje, ljubosumje ….) v sebi s namenom, da signalizira ali kot potencial (ažuren odziv na okolico) ali že kot zaostalo energijo v telesu (neizražena emocija v preteklosti na celičnem nivoju). Preko življenja okoli nas, ki ga kreiramo za sebe, pa lahko vidimo, uzremo, zaznamo, itd tisto, ki je nevidno očesu, ampak srce boli. Da srce ne boli, je zavestno delovanje (primer proces prisotnosti, ….) pot. Nič ne bo izginilo zaradi tega, da v to verjamem ali da si ponavljam ali mantram ali ukazujem… če imam pregrade v čakrah, ki so nosilci potrebne energija. To je podobno kot, da imam HI-TEH opremo, HI-TEH lokacijo, HI-TEH kader, HI-TEH podatke in nimam vtičnice, da zadevo upalim.
Ne zanikam pozitivne izkušnje posameznikov kot odziv na kakšno meditacijo ali tehniko tega tipa. Jasno, da se zmeraj nekaj zgodi. Sigurno, če ti se odločiš se zahvaliti očetu, ki te je posiljeval od otroštva do pubertete, da se nekaj spremeni (tudi Ho’onopono tehnika). Fora je dolgotrajnost, dolgi rok…. Zato razumem zakaj recimo Jezus je moral čakati do starosti čez 30, da lahko hodi okrog in kaj govori, zato ker če bi bil mlajši, ga ne bi niti pogledali ne. Več in več gledam stare (po starosti) ,,mojstre,, prav zaradi tega, da če je res tisto, ki govorijo, potem so zdravi, zadovoljni in funkcionirajo v real lifu. Matt Kahn je zelo mlad in ne reče kaj novega, samo na zanimiv način. Je tudi res, da full zasluži s privat seancami. Ma ja denar je zmeraj prisoten….. podobno kot Durvalu Melchizedeku. Znajo spretno uporabiti masovna medija posebej SKYPE.
Z nami ni nič narobe – to je trdilo že ogromno število ljudi od ezoterikov, psihologov, metafizikov – to res ni nekaj novega. To da negativna plat in pozitivna plat so del enega bitja in da vsaka ta plat ima svojo energijo in informacijo, ni novo. Recimo, meni je bila zelo všeč knjiga Temna plat iskalcev svetlobe od Debbie Ford. Njena vaja ,,avtobusna postaja,, je totalen zakon. Da ,,vidiš in komuniciraš,, s postavami, ki živijo znoter nas. Na češkem sem srečala gospo, ki vodi terapije s pomočjo ,,sentinela,, (druga gospa), da spozna in komunicira s temi postavami….so napisale knjigo (v češčini).
Ok, v glavnem, da človek poišče svojo pot do zadovoljstva. Eden bo stal na glavi, drugi ležal na plaži, tretji pa skakal iz letala brez padala, četrti pa bo šel v ašram, peti pa na pivo, šesti pa bo bulil v belo piko na zidu, sedmi pa bo dihal 2x na dan, ….
Love you all
snowcat

Lepo je če deliš

[glas]

Dve poti a vseeno isti cilj.. na dušni ravni je že vsakdo izbral po kateri poti bo to izvedel, tako da kar sproščeno naprej..

Drunvalo Melchizedek – ascension proces

Lepo je če deliš

“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”

[glas]

Zavestnost – ZAVEST

Ko v sebi začutiš kvaliteto zavesti, jo lahko nato kot kvaliteto ohranjaš živo v vsakdanjosti in postaneš/postajaš zavestnen človek,..  Potem lahko za sebe rečeš tudi, jaz pa sem res zavesten/na..  Ampak ko to izrečeš (na način da to ni laž), potem tvoja zavest dejansko sliši osebnost, kako govori o zavesti..  In zavest tako postane priča tej osebnosti, ki se je razgovorila celo o zavesti..

To je sicer namensko poigravanje z procesom samim, saj že samo poigravanje lahko daje večjo širino dojetja, kaj to sploh je zavest/zavestnost..

Da je zavest priča dejanjem osebnosti, tudi ko se ta bohoti da je zavestna, je lahko skoraj vsakemu jasno, da je ena od kvalitet zavesti opazovanje/izkušanje/biti nema priča..

Tako da razvijanje opazovalca v sebi je vsekakor prvi korak k “biti zavesten”..   Ko se vsak trenutek poskušaš zavedati vsega kar počneš, vsakega premika svojih misli, ko se kot Zavest zavedaš tudi misleca v sebi, ki včasih tudi premleva te misli ki jih ima na voljo ali ko mislec v tebi začne premlevati tudi o samem konceptu zavesti, takrat si na dobri poti postati zavesten/na ali biti Zavest kadarkoli kjerkoli..

Če zavestno treniraš zavestnost, boš ugotovil/a, da ti ponekod to gre dobro od rok, ponekod pa biti zavesten nečesa, kot da ti je to tam zelo naporno ali čisto odveč..  In to je delno zato, ker užitki ki jih pozna osebnost se dajo izkušati le skozi nezavestnost in le tam se da izkušati tudi trpljenje..   Tako da če si vztrajen/a in zavestnost vsiliš tudi tja, kjer obstaja to nezavestno “uživanje”, potem začneš razblinjati tudi svojo trenutno realnost in to te najprej lahko zmede, saj izgubiš poznano, kasneje pa spoznaš realnosti, za katere ne bi verjel/a da obstajajo pa tudi če bi prebral/a o njih v kaki “sveti knjigi”..    Zato na tej točki vsekakor velja tudi nasvet, delaj tudi to z občutkom, da se um in telo lahko prilagaja temu vnašanju zavestnosti, vnašanju večjega dotoka svetlobe v sistem in da s preveliko hitrostjo ne razblineš in samouničiš kaj od omenjenega.  Če te kdaj proces vseeno intenzivno vodi naprej, da se ti zelo hitro in intenzivno razblinjajo poznani konstrukti, se pri temu vsekakor srečuješ s strahovi vseh strahov, ki so tako upravičeni kot tudi iluzija..  Tukaj je potrebno tudi veliko zaupanja in sposobnosti prepustiti se inteligenci, ki te vodi v kak tak proces in to je vedno inteligenca, ki ti je iz ravni od koder to zaenkrat izkušaš še nespoznavna, kar pa ne pomeni da je kdaj v prihodnosti ne spoznaš še sam, torej na izkustveni način in ne le kot umski koncep ali v telovadbi predstav..   Ob takih intenzivnih procesih vstopanja Zavesti v telo, je fajn da se umakneš iz družbe, kolikor se le da in se premikaš le kolikor si takrat v sebi voden..   Vodijo te lahko tudi le osnovne potrebe po nekaj popiti, nekaj pojesti ali potreba po premikanju po hoji ipd..   Ko je ta intenzivnost procesa mimo in če se počutiš razblinjeno počasi poskusi narediti kako stvar, ki potrebuje normalno delujoči um in videl/a boš da se da.. Svojemu umu dajaj vedno večje naloge in tako se počasi vrneš/vračaš nazaj v “normalno” funkcioniranje, nazaj v družbo in v okolje..

Ker pa je zavestnost vsekakor proces, ki te vodi na poti razblinjanja iluzij, te pot zavestnosti slej ko prej pripelje do tega, da razblineš vse kar poznaš, tudi življenje samo..   Ampak ko vse razblineš tudi vse spoznaš in se kasneje lahko spuščaš kamorkoli in to “karkoli” nato živiš pristno in izvorno..  Prej si namreč bil le ujet “tam nekje”,..  in tam nekje, ti je to življenje bilo malo všeč, malo si ga pa sovražil, torej tam se življenja še ne Živi !

Zavestnost pa v življenje ne prinaša le kvaliteto opazovalca, ne prinaša le da si lahko nemi opazovalec vsemu, ne prinaša le večjih dotokov energije/svetlobe, zavestnost slej ko prej postane način življenja ali kvaliteta sama..  In ko si na tej poti že nek čas, začneš opazovati to zelo jasno.  Če se umikaš zavestnosti ali samemu sebi, potem kvaliteta življenja vsekakor upada, upada živost, upada smisel, upadajo sposobnosti in še marsikaj..  In da se zavestno usmerjati svoj življenjski tok, da kot oseba ostajaš na optimalnem zavestnem vnašanju božanskih sfer v telo..  In tisti dotok svetlobe v telo, ki se v začetku procesa pojavlja tu in tam postane stalen in ga lahko začneš opazovati tudi z “fizičnimi” očmi, saj so barve, ki jih gledaš drugačne, bolj žive, realnost okolice je bolj “migljajoča” in skrivnosti so ti jasne, preden se po njih uspeš sploh vprašati, torej si v konstantnem stanju vedenja..  Vedenja o vsemu, torej o sebi, o drugih, o naravi, o vesolju, o zapletenih konstruktih, ki sestavljajo podlago, na kateri je nastalo Vesolje in seveda vedenja o naravi Božanstva, ki je vseprisotno v vsem..    Tako da pri zavestnosti, ki se najprej začne pri stalnem opazovalcu, ta pot lahko vodi seveda zelo naprej…   …

ja in še dalje naprej,..  naprej ki pa ne potrebuje več opisa, saj so te izkušnje nato na voljo le tistemu ki gre to pot in jih izkusi/izkuša…

 

Lepo je če deliš

“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”

[Avtor]

Prispevki