Anton Komat

Forum Duhovnost Forumi Zdrava prehrana Anton Komat

  • Avtor
    Prispevki
  • #20087
    strelka
    Participant

    RAZMIŠLJANJE OB DNEVU ZEMLJE

    Preteklost ni pozabila na nas

    »Kadar so vladarji postavili veličino oblasti nad veličino življenja, so prišle
    vojne, opuščanje zemlje, najprej beg v mesta, kasneje še beg iz mest. Zemlja ni
    mogla vzdrževati oblasti. Oblast je padla. Ostala je zemlja. Ostali so ljudje,
    katerih edina moč je bila zemlja.«

    Carlos Fuentes

    Enega
    najboljših opisov sodobne civilizacije lahko najdete v sijajni knjigi Šola
    narobe sveta, ki jo je napisal Eduardo Galeano. V njej lahko preberete:
    »Zastrupljena je zemlja, ki nas bo pokopala ali izgnala. Ni več zraka, le še
    zadušnost. Ni več dežja, temveč kisli dež. Ni več parkov, samo parkingi. Ni več
    družb, le še delniške družbe. Podjetja namesto narodov. Potrošniki namesto
    državljanov. Konglomerati namesto mest. Ni več ljudi, samo javnost. Ni več
    resničnosti, le še navidezna resničnost. Ni vizije, razen televizije.« V tej
    civilizaciji, v kateri so stvari vse bolj pomembne in ljudje vse manj, so
    sredstva ugrabila cilje: stvari te kupujejo, avto te vozi, računalnik te
    programira, televizija te gleda. Diktatura izenačevanja je uničujoča kot vsaka
    diktatura: svetu vsiljuje način življenja, ki človeška bitja kot fotokopije
    razmnožuje v vzorne potrošnike. Vzorni potrošnik iz avtomobila izstopi le
    zaradi dela ali televizije. Pred malim zaslonom presedi štiri ure na dan in
    golta plastično hrano oz. odpadke, ki mu jih prodajajo kot hrano. Potrošniška
    blaznost v vrtoglavem ritmu mode ustvarja vsiljene potrebe po nenehnih nakupih.
    Stvari se v hipu postarajo in nadomestijo jih druge stvari še bolj kratkega
    trajanja. Toda planetarni ekosistem ne zmore več oskrbovati nakupovalnih
    centrov in vzdrževati potrošniškega delirija obsedencev. Ubogi ljudje, ki
    orgazem doživljajo le med policami supermarketov, zbolevajo in njihove duše so
    zastrupljene. Ubogi potrošniki ne vedo, da z denarjem lahko kupijo dvorec, ne
    morejo pa kupiti topline doma; lahko kupijo zlato uro,

    Najboljši
    izraz za organiziran kriminal je globalna ekonomija.

    ne
    pa časa; lahko kupijo posteljo iz ebenovine, ne pa mirnega spanca; lahko kupijo
    vsako knjigo, ne pa modrosti; lahko kupijo vsa zdravila, ne pa zdravja; lahko
    si kupijo kateri koli položaj, ne pa spoštovanja; lahko kupijo plastično
    kirurgijo, ne pa radosti bivanja; tudi seks lahko kupijo, nikoli pa si ne morejo
    kupiti ljubezni. Na srečo so najlepša praznovanja duše zastonj: ljubezen,
    radost, iskrenost in lepota niso naprodaj. Vzemimo si torej čas in se veselimo
    življenja. Bi bili radi srečni? Bodite taki, kakršni ste, in zadovoljni s
    tistim, kar imate. Bi bili radi nesrečni? Za začetek bodite nezadovoljni in vam
    bo to takoj uspelo. Za sistem, ki mora prodajati vedno več, je nujno, da vedno
    manj plačuje delovno silo, ki vse bolj tone v revščini in pomanjkanju. Kdor ni
    ujetnik pomanjkanja, je ujetnik strahu. Nekateri ne spijo zaradi pohlepa po
    stvareh, ki jih nimajo; drugi pa so nespečni zaradi strahu, da ne bi izgubili
    stvari, ki jih imajo. Zato sočloveka prepoznamo kot grožnjo, ne kot srečanje.
    Nad vso to pritlehnostjo pa finančniška banda ugrablja države, ki jih
    skorumpirani politiki razprodajajo po stečajnih cenah.

    Če
    bi volitve lahko kar koli spremenile, bi bile prepovedane.

    Najuspešnejše
    so tiste industrijske panoge, ki najbolj zastrupljajo planet, reševanje okolja
    nosi izjemne dobičke tistim podjetjem, ki ga najbolj uničujejo in poslovno
    najuspešnejši so tisti kapitalisti, ki z najnižjimi stroški uničijo največ
    narave. Skratka, najboljši izraz za organiziran kriminal je globalna ekonomija.
    Pravijo, da so astrologijo izumili zato, da bi dajala vtis, da je ekonomija
    eksaktna znanost. Ekonomisti že jutri ne bodo vedeli, zakaj se njihova
    včerajšnje napovedi danes niso izpolnile. Niso sami krivi. Resnici na ljubo
    nimajo več kaj početi, odkar je realna ekonomija prenehala obstajati in se je
    umaknila virtualni. Dandanes vlada histerija finančnega špekuliranja, ki je
    zrela za ordinacijo psihiatra. Ko so psihiatri izdelovali psihološki profil
    osebja na VVall Streetu, so ugotovili, da tam paradira vsaj četrtina
    psihopatov, zrelih za zdravljenje. Toda VVall Street je središče globalnega
    Casino Royala in ujetnik odločitev, ki jih tam sprejemajo norci, je celotno
    človeštvo. Norci vladajo, pametni pa norijo! Virtualna ekonomija premešča
    velekapital, določa cene surovin, zemlje, vode in hrane, uničuje države,

    Na
    razvalinah starega sveta se rodi nov svet. Ali smo ga sposobni domisliti in
    ustvariti? Ali smo sposobni tragično izkušnjo spremeniti v spoznanje?

    privatizira
    javno dobro in ustvarja rastočo množico revnih in lačnih. Njen jezik je poln
    laži in sprenevedanj: kapitalizem je tržno gospodarstvo, imperializem je
    globalizacija, kraja denarja so naložbe, bilančne poneverbe so kreativne
    bilance, korupciji pravijo lobiranje, prodaji podjetij pod ceno se reče iskanje
    strateškega partnerja, prodaji vnaprej dogovorjenemu kupcu za mastne provizije
    pravijo dokapitalizacija, totalitarizem oblasti je pragmatičnost, zaton
    demokracije je politični realizem, revščina je neprilagojenost v boju za
    obstanek, ropanje revnih poteka v državah v razvoju, suženjstvo delavcev je
    fleksibilnost človeškega kapitala, ob bombardiranju ubiti nedolžni civilisti so
    kolateralna škoda, upornikom proti zločinom korporacijskega kapitala pravijo
    teroristi, mučenje ljudi je psihološki pritisk, diktatura bankirjev je tehnična
    vlada, kraja skupnih dobrin, npr. vode, je liberalizacija trga, družbeni
    problemi postajajo policijski problemi. V globalnem Casino Royalu radi
    postopajo tudi politiki. Nekateri tako ljubijo domovino, da bi jo najraje
    pretopili na svoj tajni bančni račun na kakih Kajmanskih ali Deviških otokih. S
    plenilskim značajem kajmanov bi radi ostali nedolžne device. Vestalke v templju
    napuha in grabežljivosti. Toda ne krade se samo denarja, ampak tudi volitve, za
    vsak primer, tako »za ziher«! Sicer pa, če bi volitve lahko kar koli
    spremenile, bi bile prepovedane.

    V takem svetu živimo skupaj z drugimi. Živimo v zgodovini in nanjo se moramo
    odzivati v imenu nadaljevanja življenja. Tragedija nas je od nekdaj opozarjala
    na človeško sposobnost samouničenja. A četudi bi se moški in ženske uničili, bi
    nas preživela narava, da bi pričala o

    Vsak
    novi vladar zaukaže napisati novo zgodovino, ker ve, da je preteklost
    pomembnejša od sedanjosti.

    naši
    norosti, da se nikakor ne znamo pomiriti s tem, kar nujno potrebujemo za
    preživetje. Vsi smo zgodovino doživljali kot prizorišče nasilja. Vsi smo se
    spoznali v njej. Zgodovina nasilja nam nalaga dolžnost, da ponovno poiščemo
    čas, da ga soustvarimo, da najdemo čas, ki mu lahko rečemo, da je naš, pa
    četudi je tragičen. Kajti le tragični konflikt omogoča preseganje grozeče katastrofe.
    Katastrofa, ki je navadno uničenje, ne more postati tragedija, piše španska
    pisateljica Maria Zambrano; po uničenju mora ostati nekaj, kar jo presega in s
    tem reši. Po Nietzchejevih besedah se tako na razvalinah starega sveta rodi nov
    svet. Ali smo ga sposobni domisliti in ustvariti? Ali smo sposobni tragično
    izkušnjo spremeniti v spoznanje?

    Vsi vojaški spopadi ali prevrati v človeški zgodovini imajo nekaj skupnih točk:
    ponižanje in ropanje poraženca ter potvarjanje njegove zgodovine. Zmagovalec
    vzame vse, tudi preteklost poraženca. Vsak novi vladar zaukaže napisati novo
    zgodovino, ker ve, da je

    preteklost
    pomembnejša od sedanjosti. Preteklost je kot vidni del koralnega otoka, ki
    počiva na plasteh mrtvih koral, ki segajo globoko pod gladino oceana. Tisto,
    kar vidimo, je le majčken del celote, ki je prikrita našim očem. Skelet koral
    zraste povprečno vsako leto za en centimeter, torej pomeni en meter sto let
    njihove zgodovine, sto metrov debeli koralni apnenci pa izkazujejo starost
    deset tisoč let! Na enak način naš sedanji svet temelji na milijonih in
    milijonih dogodkov, ki so se zgodili v preteklosti. To, kar dodajamo v drobcu
    časa sedanjosti, katero živimo, je popolnoma nepomembno. Nič od tega ni bilo
    določeno v sedanjosti. Skoraj vse je bilo določeno že pred petdesetimi, sto
    leti ali stoletji. Živimo na vrhnji, centimeter debeli plasti koralnega
    grebena, ki je sicer visok nekaj sto metrov. In tega nikoli ne opazimo, čeprav
    nas obvladuje nekaj, o čemer ne premišljujemo, to je preteklost. Razmišljamo o marsičem
    v sedanjosti: o reklamah in pranju možganov, manipulaciji in zakonih oblasti,
    goljufijah bankirjev, nasilju in nadzoru. Toda nevidna vladavina preteklosti,
    ki določa skoraj vse v našem življenju, ostaja neopažena. Ampak prav to je
    prava oblast, ki ima strahotno moč. Tako, kot je sedanjost določena s
    preteklostjo, je določena tudi prihodnost. Prihodnost pripada preteklosti, ker
    obe, preteklost in prihodnost, pogojujeta sedanjost. Živimo danes in šele jutri
    bomo imeli pravo podobo sedanjosti. Tudi preteklost so ljudje živeli in ključ
    preteklosti je sedanjost. Spominjamo se tukaj in zdaj! Ne smemo ločevati tega,
    kar si lahko zamišljamo, od tega, česar se lahko spominjamo. Zato preteklost še
    ni končana. In tudi prihodnost je že prišla, vse je tukaj in zdaj! Moramo najti
    rešitve za svoje najstarejše težave. Vprašanja preteklosti bodo ostala
    vprašanja prihodnosti, dokler tudi najstarejše težave ne bodo rešene.

    V
    preteklosti lahko najdemo rešitve za vse naše sedanje velike ekološke težave.

    Živimo
    obdani z izgubljenimi svetovi, zgodovinami, ki so izginile. Ti svetovi in te
    zgodovine so naša odgovornost: ustvarili so jih naši predniki. Če jih bomo
    pozabili, bomo sami sebe obsodili na pozabo. Če hočemo biti odgovorni za
    prihodnost, moramo biti odgovorni do preteklosti. Če je vez s preteklostjo
    pretrgana, je tudi uničena in človeku ne daje nobene opore več. Vendar je prav
    izguba te povezave, izkoreninjenost, tista, ki povzroča, da živimo bolj v
    prihodnosti in njenih obljubah zlatih časov, namesto da bi živeli v sedanjosti,
    do katere pa naše celotno zgodovinsko ozadje sploh še ni prišlo. Ne živimo več
    od tistega, kar imamo, temveč od iluzij in obljub. Cim manj razumemo, kaj so
    iskali naši očetje in dedje, tem manj razumemo sami sebe in tako pomagamo z
    vsemi silami povečevati izgubljenost in izkoreninjenost človeka. Smo pod
    vplivom stvari in vprašanj, na katera naši starši in predniki niso odgovorili
    ali jih niso dokončali. Otroci morajo odgovoriti na vprašanja, ki so se usodno
    postavila prednikom, ali pa postoriti stvari, ki jih oni niso opravili.
    Praktično povedano: izboljšanja, uresničena z vrnitvijo v preteklost, so
    praviloma manj potratna in trajnejša, ker se vračajo na preizkušene rešitve iz
    preteklosti. V preteklosti lahko najdemo rešitve za vse naše sedanje velike
    ekološke težave.

    V vsakem izmed nas spijo usedline preteklosti. Nič novega si ne domislimo, le
    spomnimo se na tisto, kar so predniki pustili v človeškem duhu. Ponovno
    odkrijemo nekaj, kar je bilo nekoč pomembno, zdaj pa je pozabljeno. To je del
    življenja, življenje pa ne pozablja. Preteklost ste morda pozabili, vendar ona
    ni pozabila vas. Prepričani smo, da smo veliko pametnejši od ljudi kamene dobe,
    toda kdo od sodobnikov bi preživel v skalni votlini, si zakuril ogenj, si iz
    živalske kože sešil obleko, izdelal lok in puščice in za hrano uplenil nevarno
    divjo žival? Kamenodobni človek je bil polno razvit homo sapiens, ki se je
    znašel pred težkimi težavami in jih rešil na presenetljivo preprost način.
    Najboljšo ekološko filozofijo je najti v kameni dobi! Takratni ljudje niso
    imeli le dovolj hrane, temveč tudi veliko več prostega časa, kot ga imamo
    danes. Iznajditelji mita so uvedli kulturo, medtem ko so jo racionalisti samo
    še spreminjali na slabše, do barbarstva. Ker je duh človeštva ostarel, smo
    postali barbari, ki nismo na čelu velikega vzpona, temveč na čelu velikega
    padca. Brezdušni smo, brez domišljije, brez velikih del umetnosti, brezbrižni,
    brezobzirni in brutalni, držeč se zgolj materialnih uspehov, stojimo med
    nekdanjo kulturo in ničemer. Smo novi nomadi brez korenin, izkoreninjeni
    paraziti, brezdomni prebivalci velemest, ljudje dejstev brez tradicij in
    zgodovinskega spomina, sebično inteligentni, vendar brezupno izgubljeni v
    množici. Nimamo nikakršnega razumevanja za vse, kar se je še ohranilo s prenašanjem
    iz roda v rod. Človek se je iz ptičje perspektive spustil na žabjo. Ne gre za
    nič manj kot za odgovor na bistveno vprašanje preživetja: Kaj je dovoljeno
    človeku današnjega časa in kaj mora odločno zavrniti? Pri tem pa moramo
    zgodovinsko dediščino in tradicionalna znanja nadgraditi z najnovejšimi
    spoznanji znanosti.

    To je Traditional Ecological Knowledge. To ni povrnitev na kamenodobni način
    življenja, pač pa edina pot, ki nas reši iz grozeče katastrofe. Če kot družba
    ne zmoremo najti odgovora na

    Zgodovinsko
    dediščino in tradicionalna znanja moramo nadgraditi z najnovejšimi spoznanji
    znanosti. To ni povrnitev na kamenodobni način življenja, pač pa edina pot, ki
    nas reši iz grozeče katastrofe.

    to
    vprašanje, je za posameznika bolje, da si najde zatočišče za golo preživetje,
    da postane kmetovalec in daleč od ponorelega sveta preživi svoje življenje v
    majhni miroljubni skupnosti. V vsakem primeru pa nas čaka, kar je zapisal
    znameniti mehiški pisatelj Carlos Fuentes: »Nihče ni odnesel cele kože, ne poraženci,
    ki so videli uničenje svojega sveta, ne zmagovalci, ki niso nikoli v celoti
    uresničili svojih stremljenj. Oboji so morali zgraditi nov svet na skupnih
    ruševinah.« To so naši predniki že doživeli po padcu rimskega imperija, ko je
    svet za več stoletij potonil v čas brez zgodovine, v dobo teme. Preteklost ni
    pozabila na nas!

    Anton Komat

    Lepo je če deliš
    #20381
    strelka
    Participant

    Manipulatorji s čudežem življenja

    16.09.2012 |
    Avtor:
    Anton Komat

    “Tveganj genskega inženirstva ne zmoremo pravno regulirati,
    saj še sama znanost ne obvladuje te tehnologije in njenih posledic in se v
    pravnih aktih sklicuje na “upoštevanje stanja znanosti in tehnike”!
    Natančno tako dikcijo zasledimo tudi v slovenski različici predloga Zakona o
    genski tehnologijji. Jasno je torej, da se znanost vsekakor želi zavarovati
    pred morebitnimi presenečenji. “

    Zadnje čase nam mediji prinašajo novice, ki nam govore, da so
    se javnost, etični del znanosti in tudi oblast v mnogih evropskih državah
    postavile po robu tehnologiji genskega manipuliranja z življenjem. Je tokrat
    znanost prekoračila Rubikon?

    Znanost
    se spušča v neznano

    Tveganj
    genskega inženirstva ne zmoremo pravno regulirati, saj še sama znanost ne
    obvladuje te tehnologije in njenih posledic in se v pravnih aktih sklicuje na
    “upoštevanje stanja znanosti in tehnike”!

    Natančno
    tako dikcijo zasledimo tudi v slovenski različici predloga Zakona o genski
    tehnologijji. Jasno je torej, da se znanost vsekakor želi zavarovati pred morebitnimi
    presenečenji.

    Katera
    so lahko ta presenečenja, ne ve niti znanost sama. Kakšne so lahko posledice
    genske tehnologije na naše zdravje in okolje, ne vemo davkoplačevalci in
    volilci. Kdo in kako bo reševal tragedije v okolju in na zdravju ljudi, ne ve
    niti politika.

    Kdo je
    torej poklican, da odloča o vnosu te izjemno tvegane tehnologije v slovenski
    prostor? Najbrž vsi skupaj, znanost, državljani in politika. Taka ugotovitev
    predpostavlja in tudi zahteva, da v soodločanju sodelujejo etična znanost, ozaveščena
    javnost in demokratična država.

    V
    Sloveniji imamo od vsakega le nekaj!

    Znanost
    je razdvojena na večino, ki tej tehnologiji nasprotuje, manjšino, ki je
    neopredeljena, in peščico posameznikov, ki jo goreče zagovarja. Javnost je
    popolnoma nepoučena. O politiki pa raje ne izgubljam besed, saj je še dandanes
    ujetnik lastne prestave o sami sebi.

    Civilizacijska
    nujnost bi torej bila, da v Sloveniji nemudoma proglasimo vsaj 5-letni
    moratorjih na gensko tehnologijo, predvsem za njen najbolj sporen del, ki ga
    predstavljajo izpusti gensko spremenjenih organizmov v okolje. za tak moratorij
    imamo vso pravno podlago, tako v ustavi kakor tudi v zakonu o obligacijah!

    Kateri
    državni organ bo to storil? Ministrstvo za zdravstvo, Ministrstvo za okolje in
    prostor, vlada ali celo parlament? To je pravzaprav vseeno, upamo le, da bo kdo
    v naši državi končno našel toliko modrosti in končno ukrepal.

    Prosto
    lovišče multinacionalk

    Slovenski
    prostor je postal pravzaprav idealen za vnos tveganih tehnologij še iz nekega
    drugega razloga, ki je sicer značilen za vse države CSE (Centralne in Južne
    Evrope).

    Stopnja
    obveščanja in soodločanja javnosti je zelo omejena. O pojmih, kot so okoljska
    pravičnost, in o zakonih, kot je Right to Know Act v ZDA, ki utemeljujejo
    pravico vedenja javnosti, lahko v Sloveniji le sanjamo.

    Nevarno
    dejstvo v državah CSE pomeni stanje, v katerem je znanost vse bolj odrinjena na
    rob družbenega dogajanja, kjer so slabo plačani znanstveniki kaj ceneno
    blago na trgu delovne sile. Navedeno velja v veliki meri vse bolj tudi za
    Slovenijo. Poceni “možgani”, pomanjkljiva zakonodaja, neozaveščena
    javnost in krhka demokracija pomenijo pravo lovišče za multinacionalke. Te pa
    odlično obvladujejo svoj posel, saj imajo obilo denarja, znanje in moč, da svoje
    interese uveljavljajo po večkrat mimo državnih.

    Monstrumi
    naprodaj

    V
    zahodnih državah se je ozaveščena javnost silovito odzvala na gensko
    tehnologijo. Opuščene ali prepovedane so praktično vse poskusne gojitve
    transgenih rastlin na prostem, zato si multinacionalke iščejo primerne države,
    kjer bi lahko svoje početje neovirano in prikrito nadaljevale. Taktika
    pri prenosu genskega inženirstva v ciljne države temelji predvsem na
    predpogojih, ki sem jih že navedel. Slovenija tem pogojem v celoti ustreza!

    Medijska
    in tudi drugačna promocija genskega inženirstva obljublja ponižanim
    znanstvenikom gore denarja, državam pa mesto med razvitimi, ljudstvu pa med in
    mleko. Velika večina ljudi ne loči med področjem biotehnologije in genskim
    inženirstvom. Pomembno je vedeti, da tradicionalna biotehnologija deluje in
    selekcionira med tistim, kar v naravi obstoja. Nepremostljiva prepreka zanjo je
    evolucijska rešitev, ki onemogoča razplod med posameznimi vrstami organizmov.

    Gensko
    inženirstvo pa nasprotno omogoča prenos dedne snovi med posameznimi vrstami,
    med rastlinami in živalmi, med človekom in drugimi organizmi. Sposoben je
    ustvarjati pošasti, ki si jih naša domišljija ne more predstavljati niti v
    nočnih morah.

    Danes
    genski inženirji delujejo le še kot razvojni inženirji multinacionalk. Njihovo
    delo poteka v tajnosti, v bunkerjih genskih reaktorjev, in se skriva za zaveso
    stroge poslovne skrivnosti. Genska tehnologija je povsem tržna panoga, ki
    deluje po logiki dobička. Rezultati se najprej patentirajo in šele pozneje
    objavijo, seveda kot tržna ponudba! Sledi pogodba in trženje
    “izdelka”. Čudež življenja je degradiran na stopnjo patentne pravice
    avtorja “kreacije”.

    Saj
    smo znoreli.

    Transgeni
    raj

    V
    poljskih ribogojnicah že tretje leto plavajo transgeni krapi, ki so
    jim “vcepili” človeški gen rasti. Pospešena rast sicer povzroči
    hitrejše pridobivanje teže, toda živali so iznakažene in so prave pošasti.

    Na
    Madžarskem že gojijo na prostem krompir, koruzo in oljno repico, ki so
    transgenirane za odpornost proti pesticidom. V SND goje krompir, ki je genetsko
    manipuliran za boljšo odpornost proti herbicidom.

    Iz
    sveta lahko navedem še več drugih primerov. Človeški geni so bili vnešeni v
    postrvi, losose, koze, ovce, riž in tobak; piščančji geni so bili prenešeni v
    krompir; mišji geni v tobak; bakterijski in virusni geni pa v kumare, krompir,
    paradižnik in koruzo. Poleg že razvpitega paradižnika Flavr Savr so tudi
    banane in melone transgerirane tako, da je podaljšana njihova obstojnost po
    spravilu.

    Poglejmo
    si še nekaj primerov.

    Uporaba
    herbicidov je v plevelih sprožila številne evolucijske procese, posledica
    katerih je vse večja odpornost teh rastlin proti človekovim zvarkom. Danes je v
    ZDA že 55 vrst plevelov popolnoma odpornih na triazinsko skupino herbicidov, ki
    so najbolj uporabljani; podobno je v Sloveniji!

    Tehnologi
    industrijskega kmetijstva imajo dve možnosti. Prva je, da za uničevanje
    plevelov razvijejo nove, še bolj strupene herbicide, in druga, da uporabijo vse
    večje količine že obstoječih strupov. V obeh primerih bi ubili tudi kulturne
    rastline, kar pa ni njihov cilj. Ugotovili so, da je ceneje trangenirati
    kulturno rastlino na povečano odpornost proti herbicidom, kot pa razviti nov
    herbicid. V tem se vidi vsa umazana logika kapitala, ki mu je kaj malo
    mar uničena podtalnica, prst, zastrupljena hrana in pitna voda zaradi povečane
    uporabe herbicidov!

    Tako
    je Monsanto razvil vrsto transgenih rastlin, odpornih za herbicid Roundup,
    Hoechst in Schering pa preko skupne firme AgrEvo razvijata transgene
    rastline, odporne proti herbicidu Basta.

    Greenpeace
    me opozarja, da namerava AgrEvo plasirati v Slovenijo transgeno oljno repico,
    ki bo odporna na herbicid Basta. Na Poljskem so instituti zavrnili sodelovanje
    s firmo AgrEvo. Posebno odločen je bil prof. dr. Adamczewski in Instituta za
    varovanje rastlin iz Poznanja. Javno je povedal, da je Poljska zaradi drobno
    posestne strukture in številnih divjih sorodnikov oljen repice popolnoma
    neprimeren poligon za take poskuse. Vnešeni gen za odpornost proti herbicidu
    Basta bi se namreč kaj hitro lahko razširil s pelodom med divje sorodnike oljne
    repice in povzročil razvoj številnih novih plevelov, odpornih proti herbicidu!

    V
    upanju na etičnost slovenske znanosti pričakujem, da bomo tudi Slovenci zmogli
    častno dejanje poljskega profesorja. Ne pozabimo, da je AgrEvo že lansko leto
    uvozil transgeni krompir v Slovenijo, pa so bili agronomi tiho kot grob!

    Oživljene
    Butale

    Prihodnost
    sveta bodo kreirali in največjo moč bodo imeli tisti, ki bodo imeli v lasti
    gene. Vojne prihodnosti bodo vodile genske banke in ne topovi! To je danes
    jasno vsem svetovnim strategom.

    V
    Sloveniji pa so oživele Butale!

    Slovenija
    ima izjemno gensko pestrost tradicionalnih varietet kulturnih rastlin, ki pa
    “uradno” ne briga nikogar razen tujih multinacionalk, seveda! Sedimo
    na milijardah dolarjev in se tega sploh še ne zavedamo. Nasprotno, prav
    samomorilsko nadomeščamo naše največje bogastvo, genske vire, s tujimi
    patentiranimi hibridi in obenem prav butalsko razglašamo, kako smo napredni.
    Brezglavo drvimo v Evropo, prepisujemo njihove standarde, prevajamo in
    sprejemamo njihove zakone, zvesto “usklajujemo” nam diktirane kvote
    in “prestrukturiramo” kmetijstvo, medtem pa nam lovci na semena
    odnašajo našo prihodnost!

    Za
    vedno izgubljeno prehrambeno varnost Slovenije bodo objokovali takratni
    politiki, naši potomci pa ne bodo našli prav primernih besed za naše današnje
    početje.

    Zavarovanje
    genske pestrosti je v današnjem svetu namreč prvovrstno vprašanje nacionalne
    varnosti posamezne države. Pri nas pa nekaj veljata le vojska in policija, kot
    v starih dobrih časih!

    Imamo
    pač zapozneli zgodovinski refleks!

    Monstrumi
    v okolju

    Manipulacije
    z genomi živih bitij resno poškodujejo vedenje, integriteto in zdravje
    organizmov. Genska tehnologija poruši celoten kontekst delovanja genoma.
    Prenešeni geni lahko poškodujejo in/ali vplivajo na aktivnost lastnih genov v
    organizmu. Znano je, da prihaja do neljubih presenečenj, če se v drug organizem
    prenese več kot en gen!

    V
    Nemčiji so manipulirali s petunijami in ugotovili, da je imela posamezna
    rastlina rdeče, bele in celo progaste cvetove. Nenavadna barvitost petunij ni
    škodljiva, toda predstavljajmo si, da se tako transgenira kaka druga lastnost.

    Nevarnost
    pa se bistveno poveča ob izpustih transgenih organizmov v okolje.

    Transgeni
    nimajo naravnega okolja, ker niso nastali v evoluciji, ampak so jih ustvarili v
    laboratorijih. Nihče danes ni sposoben napovedati, kako se bodo vedli transgeni
    v okolju. Ko enkrat izpustimo transgeni organizem v okolje, ga ne moremo več
    priklicati nazaj v laboratorij. Transgeni organizem se v okolju razmnožuje,
    mutira in prenaša dodani genski material na preostale organizme.

    Geni,
    ki jih nosi s seboj, mu omogočijo selektivne prednosti pred naravnimi organizmi
    v ekosistemu. Biotska pestrost je lahko resno ogrožena, s tem pa se ruši
    tudi naravni ekosistem. Posledice bo nosil človek, ki je, če hoče to
    priznati ali ne, del narave.

    V tem
    prispevku sem se omejil na okoljske posledice vnosa transgenih organizmov
    v okolje. Potencialne nevarnosti je praktično nemogoče predvideti in
    ovrednotiti, toda na osnovi dosedanjih izkušenj jih lahko razdelimo v naslednje
    skupine:

    1.
    pojav novih škodljivcev,

    2.
    povečano delovanje že obstoječih škodljivcev,

    3.
    uničenje neciljnih skupin organizmov,

    4.
    motnje v naravnih procesih kroženja snovi in energije,

    5.
    uničenje biotske pestrosti z nadomeščanjem naravnih vrst,

    6.
    zapravljanje dragocenih naravnih virov.

    Tveganja
    pri izpustu genteh organizmov v okolje so bistveno večja kot pri sevanju ali
    pri učinkih delovanja strupenih kemikalij. Genteh organizmi se namreč
    razmnožujejo!

    Za
    dober tek

    Slišal
    sem, da so v Sloveniji piščancem že uspeli prenesti človeški gen, ki uravnava
    rast. Piščance bo sicer mučil artritis, krhkost kosti in impotenca, morda pa
    bodo celo tako srečni, da jih ne bo moril rak prebavil, kakor nesrečne genteh
    svinje iz Beltsvilla. Toda to za nekatere ni pomembno, pomembno je le, da bodo
    hitreje rasli!

    Spoštovani
    bralci, če boste zaznali pri nedeljskem piščancu kar koli nenavadnega, pomislite
    in se spomnite, da je morda v rumeno zapečenem mesu nekaj človeškega, pa čeprav
    morda le en sam naš gen.

    Pa
    dober tek vsem skupaj!

    (Odlomek
    iz knjige:
    Nespametni bodo žejni

    strelka2013-06-13 22:08:33

    Lepo je če deliš
    #23917
    strelka
    Participant

    no jaz pa mislila kako aktivia delujeTongue ( hecam seTongue)

    kako goljufajo z probiotičnimi jogurti ….Dead

    Neprijetna resnica o jogurtu, mleku, mesu!

    Anton Komat/Jana | 28.04.2014 16:30:34http://njena.si/clanek/5325f13c833fa/preverite-kaksen-jogurt-uzivate

    Lepo je če deliš
  • Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.