Anton Komat

[strelka]

RAZMIŠLJANJE OB DNEVU ZEMLJE

Preteklost ni pozabila na nas

»Kadar so vladarji postavili veličino oblasti nad veličino življenja, so prišle
vojne, opuščanje zemlje, najprej beg v mesta, kasneje še beg iz mest. Zemlja ni
mogla vzdrževati oblasti. Oblast je padla. Ostala je zemlja. Ostali so ljudje,
katerih edina moč je bila zemlja.«

Carlos Fuentes

Enega
najboljših opisov sodobne civilizacije lahko najdete v sijajni knjigi Šola
narobe sveta, ki jo je napisal Eduardo Galeano. V njej lahko preberete:
»Zastrupljena je zemlja, ki nas bo pokopala ali izgnala. Ni več zraka, le še
zadušnost. Ni več dežja, temveč kisli dež. Ni več parkov, samo parkingi. Ni več
družb, le še delniške družbe. Podjetja namesto narodov. Potrošniki namesto
državljanov. Konglomerati namesto mest. Ni več ljudi, samo javnost. Ni več
resničnosti, le še navidezna resničnost. Ni vizije, razen televizije.« V tej
civilizaciji, v kateri so stvari vse bolj pomembne in ljudje vse manj, so
sredstva ugrabila cilje: stvari te kupujejo, avto te vozi, računalnik te
programira, televizija te gleda. Diktatura izenačevanja je uničujoča kot vsaka
diktatura: svetu vsiljuje način življenja, ki človeška bitja kot fotokopije
razmnožuje v vzorne potrošnike. Vzorni potrošnik iz avtomobila izstopi le
zaradi dela ali televizije. Pred malim zaslonom presedi štiri ure na dan in
golta plastično hrano oz. odpadke, ki mu jih prodajajo kot hrano. Potrošniška
blaznost v vrtoglavem ritmu mode ustvarja vsiljene potrebe po nenehnih nakupih.
Stvari se v hipu postarajo in nadomestijo jih druge stvari še bolj kratkega
trajanja. Toda planetarni ekosistem ne zmore več oskrbovati nakupovalnih
centrov in vzdrževati potrošniškega delirija obsedencev. Ubogi ljudje, ki
orgazem doživljajo le med policami supermarketov, zbolevajo in njihove duše so
zastrupljene. Ubogi potrošniki ne vedo, da z denarjem lahko kupijo dvorec, ne
morejo pa kupiti topline doma; lahko kupijo zlato uro,

Najboljši
izraz za organiziran kriminal je globalna ekonomija.

ne
pa časa; lahko kupijo posteljo iz ebenovine, ne pa mirnega spanca; lahko kupijo
vsako knjigo, ne pa modrosti; lahko kupijo vsa zdravila, ne pa zdravja; lahko
si kupijo kateri koli položaj, ne pa spoštovanja; lahko kupijo plastično
kirurgijo, ne pa radosti bivanja; tudi seks lahko kupijo, nikoli pa si ne morejo
kupiti ljubezni. Na srečo so najlepša praznovanja duše zastonj: ljubezen,
radost, iskrenost in lepota niso naprodaj. Vzemimo si torej čas in se veselimo
življenja. Bi bili radi srečni? Bodite taki, kakršni ste, in zadovoljni s
tistim, kar imate. Bi bili radi nesrečni? Za začetek bodite nezadovoljni in vam
bo to takoj uspelo. Za sistem, ki mora prodajati vedno več, je nujno, da vedno
manj plačuje delovno silo, ki vse bolj tone v revščini in pomanjkanju. Kdor ni
ujetnik pomanjkanja, je ujetnik strahu. Nekateri ne spijo zaradi pohlepa po
stvareh, ki jih nimajo; drugi pa so nespečni zaradi strahu, da ne bi izgubili
stvari, ki jih imajo. Zato sočloveka prepoznamo kot grožnjo, ne kot srečanje.
Nad vso to pritlehnostjo pa finančniška banda ugrablja države, ki jih
skorumpirani politiki razprodajajo po stečajnih cenah.

Če
bi volitve lahko kar koli spremenile, bi bile prepovedane.

Najuspešnejše
so tiste industrijske panoge, ki najbolj zastrupljajo planet, reševanje okolja
nosi izjemne dobičke tistim podjetjem, ki ga najbolj uničujejo in poslovno
najuspešnejši so tisti kapitalisti, ki z najnižjimi stroški uničijo največ
narave. Skratka, najboljši izraz za organiziran kriminal je globalna ekonomija.
Pravijo, da so astrologijo izumili zato, da bi dajala vtis, da je ekonomija
eksaktna znanost. Ekonomisti že jutri ne bodo vedeli, zakaj se njihova
včerajšnje napovedi danes niso izpolnile. Niso sami krivi. Resnici na ljubo
nimajo več kaj početi, odkar je realna ekonomija prenehala obstajati in se je
umaknila virtualni. Dandanes vlada histerija finančnega špekuliranja, ki je
zrela za ordinacijo psihiatra. Ko so psihiatri izdelovali psihološki profil
osebja na VVall Streetu, so ugotovili, da tam paradira vsaj četrtina
psihopatov, zrelih za zdravljenje. Toda VVall Street je središče globalnega
Casino Royala in ujetnik odločitev, ki jih tam sprejemajo norci, je celotno
človeštvo. Norci vladajo, pametni pa norijo! Virtualna ekonomija premešča
velekapital, določa cene surovin, zemlje, vode in hrane, uničuje države,

Na
razvalinah starega sveta se rodi nov svet. Ali smo ga sposobni domisliti in
ustvariti? Ali smo sposobni tragično izkušnjo spremeniti v spoznanje?

privatizira
javno dobro in ustvarja rastočo množico revnih in lačnih. Njen jezik je poln
laži in sprenevedanj: kapitalizem je tržno gospodarstvo, imperializem je
globalizacija, kraja denarja so naložbe, bilančne poneverbe so kreativne
bilance, korupciji pravijo lobiranje, prodaji podjetij pod ceno se reče iskanje
strateškega partnerja, prodaji vnaprej dogovorjenemu kupcu za mastne provizije
pravijo dokapitalizacija, totalitarizem oblasti je pragmatičnost, zaton
demokracije je politični realizem, revščina je neprilagojenost v boju za
obstanek, ropanje revnih poteka v državah v razvoju, suženjstvo delavcev je
fleksibilnost človeškega kapitala, ob bombardiranju ubiti nedolžni civilisti so
kolateralna škoda, upornikom proti zločinom korporacijskega kapitala pravijo
teroristi, mučenje ljudi je psihološki pritisk, diktatura bankirjev je tehnična
vlada, kraja skupnih dobrin, npr. vode, je liberalizacija trga, družbeni
problemi postajajo policijski problemi. V globalnem Casino Royalu radi
postopajo tudi politiki. Nekateri tako ljubijo domovino, da bi jo najraje
pretopili na svoj tajni bančni račun na kakih Kajmanskih ali Deviških otokih. S
plenilskim značajem kajmanov bi radi ostali nedolžne device. Vestalke v templju
napuha in grabežljivosti. Toda ne krade se samo denarja, ampak tudi volitve, za
vsak primer, tako »za ziher«! Sicer pa, če bi volitve lahko kar koli
spremenile, bi bile prepovedane.

V takem svetu živimo skupaj z drugimi. Živimo v zgodovini in nanjo se moramo
odzivati v imenu nadaljevanja življenja. Tragedija nas je od nekdaj opozarjala
na človeško sposobnost samouničenja. A četudi bi se moški in ženske uničili, bi
nas preživela narava, da bi pričala o

Vsak
novi vladar zaukaže napisati novo zgodovino, ker ve, da je preteklost
pomembnejša od sedanjosti.

naši
norosti, da se nikakor ne znamo pomiriti s tem, kar nujno potrebujemo za
preživetje. Vsi smo zgodovino doživljali kot prizorišče nasilja. Vsi smo se
spoznali v njej. Zgodovina nasilja nam nalaga dolžnost, da ponovno poiščemo
čas, da ga soustvarimo, da najdemo čas, ki mu lahko rečemo, da je naš, pa
četudi je tragičen. Kajti le tragični konflikt omogoča preseganje grozeče katastrofe.
Katastrofa, ki je navadno uničenje, ne more postati tragedija, piše španska
pisateljica Maria Zambrano; po uničenju mora ostati nekaj, kar jo presega in s
tem reši. Po Nietzchejevih besedah se tako na razvalinah starega sveta rodi nov
svet. Ali smo ga sposobni domisliti in ustvariti? Ali smo sposobni tragično
izkušnjo spremeniti v spoznanje?

Vsi vojaški spopadi ali prevrati v človeški zgodovini imajo nekaj skupnih točk:
ponižanje in ropanje poraženca ter potvarjanje njegove zgodovine. Zmagovalec
vzame vse, tudi preteklost poraženca. Vsak novi vladar zaukaže napisati novo
zgodovino, ker ve, da je

preteklost
pomembnejša od sedanjosti. Preteklost je kot vidni del koralnega otoka, ki
počiva na plasteh mrtvih koral, ki segajo globoko pod gladino oceana. Tisto,
kar vidimo, je le majčken del celote, ki je prikrita našim očem. Skelet koral
zraste povprečno vsako leto za en centimeter, torej pomeni en meter sto let
njihove zgodovine, sto metrov debeli koralni apnenci pa izkazujejo starost
deset tisoč let! Na enak način naš sedanji svet temelji na milijonih in
milijonih dogodkov, ki so se zgodili v preteklosti. To, kar dodajamo v drobcu
časa sedanjosti, katero živimo, je popolnoma nepomembno. Nič od tega ni bilo
določeno v sedanjosti. Skoraj vse je bilo določeno že pred petdesetimi, sto
leti ali stoletji. Živimo na vrhnji, centimeter debeli plasti koralnega
grebena, ki je sicer visok nekaj sto metrov. In tega nikoli ne opazimo, čeprav
nas obvladuje nekaj, o čemer ne premišljujemo, to je preteklost. Razmišljamo o marsičem
v sedanjosti: o reklamah in pranju možganov, manipulaciji in zakonih oblasti,
goljufijah bankirjev, nasilju in nadzoru. Toda nevidna vladavina preteklosti,
ki določa skoraj vse v našem življenju, ostaja neopažena. Ampak prav to je
prava oblast, ki ima strahotno moč. Tako, kot je sedanjost določena s
preteklostjo, je določena tudi prihodnost. Prihodnost pripada preteklosti, ker
obe, preteklost in prihodnost, pogojujeta sedanjost. Živimo danes in šele jutri
bomo imeli pravo podobo sedanjosti. Tudi preteklost so ljudje živeli in ključ
preteklosti je sedanjost. Spominjamo se tukaj in zdaj! Ne smemo ločevati tega,
kar si lahko zamišljamo, od tega, česar se lahko spominjamo. Zato preteklost še
ni končana. In tudi prihodnost je že prišla, vse je tukaj in zdaj! Moramo najti
rešitve za svoje najstarejše težave. Vprašanja preteklosti bodo ostala
vprašanja prihodnosti, dokler tudi najstarejše težave ne bodo rešene.

V
preteklosti lahko najdemo rešitve za vse naše sedanje velike ekološke težave.

Živimo
obdani z izgubljenimi svetovi, zgodovinami, ki so izginile. Ti svetovi in te
zgodovine so naša odgovornost: ustvarili so jih naši predniki. Če jih bomo
pozabili, bomo sami sebe obsodili na pozabo. Če hočemo biti odgovorni za
prihodnost, moramo biti odgovorni do preteklosti. Če je vez s preteklostjo
pretrgana, je tudi uničena in človeku ne daje nobene opore več. Vendar je prav
izguba te povezave, izkoreninjenost, tista, ki povzroča, da živimo bolj v
prihodnosti in njenih obljubah zlatih časov, namesto da bi živeli v sedanjosti,
do katere pa naše celotno zgodovinsko ozadje sploh še ni prišlo. Ne živimo več
od tistega, kar imamo, temveč od iluzij in obljub. Cim manj razumemo, kaj so
iskali naši očetje in dedje, tem manj razumemo sami sebe in tako pomagamo z
vsemi silami povečevati izgubljenost in izkoreninjenost človeka. Smo pod
vplivom stvari in vprašanj, na katera naši starši in predniki niso odgovorili
ali jih niso dokončali. Otroci morajo odgovoriti na vprašanja, ki so se usodno
postavila prednikom, ali pa postoriti stvari, ki jih oni niso opravili.
Praktično povedano: izboljšanja, uresničena z vrnitvijo v preteklost, so
praviloma manj potratna in trajnejša, ker se vračajo na preizkušene rešitve iz
preteklosti. V preteklosti lahko najdemo rešitve za vse naše sedanje velike
ekološke težave.

V vsakem izmed nas spijo usedline preteklosti. Nič novega si ne domislimo, le
spomnimo se na tisto, kar so predniki pustili v človeškem duhu. Ponovno
odkrijemo nekaj, kar je bilo nekoč pomembno, zdaj pa je pozabljeno. To je del
življenja, življenje pa ne pozablja. Preteklost ste morda pozabili, vendar ona
ni pozabila vas. Prepričani smo, da smo veliko pametnejši od ljudi kamene dobe,
toda kdo od sodobnikov bi preživel v skalni votlini, si zakuril ogenj, si iz
živalske kože sešil obleko, izdelal lok in puščice in za hrano uplenil nevarno
divjo žival? Kamenodobni človek je bil polno razvit homo sapiens, ki se je
znašel pred težkimi težavami in jih rešil na presenetljivo preprost način.
Najboljšo ekološko filozofijo je najti v kameni dobi! Takratni ljudje niso
imeli le dovolj hrane, temveč tudi veliko več prostega časa, kot ga imamo
danes. Iznajditelji mita so uvedli kulturo, medtem ko so jo racionalisti samo
še spreminjali na slabše, do barbarstva. Ker je duh človeštva ostarel, smo
postali barbari, ki nismo na čelu velikega vzpona, temveč na čelu velikega
padca. Brezdušni smo, brez domišljije, brez velikih del umetnosti, brezbrižni,
brezobzirni in brutalni, držeč se zgolj materialnih uspehov, stojimo med
nekdanjo kulturo in ničemer. Smo novi nomadi brez korenin, izkoreninjeni
paraziti, brezdomni prebivalci velemest, ljudje dejstev brez tradicij in
zgodovinskega spomina, sebično inteligentni, vendar brezupno izgubljeni v
množici. Nimamo nikakršnega razumevanja za vse, kar se je še ohranilo s prenašanjem
iz roda v rod. Človek se je iz ptičje perspektive spustil na žabjo. Ne gre za
nič manj kot za odgovor na bistveno vprašanje preživetja: Kaj je dovoljeno
človeku današnjega časa in kaj mora odločno zavrniti? Pri tem pa moramo
zgodovinsko dediščino in tradicionalna znanja nadgraditi z najnovejšimi
spoznanji znanosti.

To je Traditional Ecological Knowledge. To ni povrnitev na kamenodobni način
življenja, pač pa edina pot, ki nas reši iz grozeče katastrofe. Če kot družba
ne zmoremo najti odgovora na

Zgodovinsko
dediščino in tradicionalna znanja moramo nadgraditi z najnovejšimi spoznanji
znanosti. To ni povrnitev na kamenodobni način življenja, pač pa edina pot, ki
nas reši iz grozeče katastrofe.

to
vprašanje, je za posameznika bolje, da si najde zatočišče za golo preživetje,
da postane kmetovalec in daleč od ponorelega sveta preživi svoje življenje v
majhni miroljubni skupnosti. V vsakem primeru pa nas čaka, kar je zapisal
znameniti mehiški pisatelj Carlos Fuentes: »Nihče ni odnesel cele kože, ne poraženci,
ki so videli uničenje svojega sveta, ne zmagovalci, ki niso nikoli v celoti
uresničili svojih stremljenj. Oboji so morali zgraditi nov svet na skupnih
ruševinah.« To so naši predniki že doživeli po padcu rimskega imperija, ko je
svet za več stoletij potonil v čas brez zgodovine, v dobo teme. Preteklost ni
pozabila na nas!

Anton Komat

Lepo je če deliš

The Secret Key is In You..!

 

[strelka]

Manipulatorji s čudežem življenja

16.09.2012 |
Avtor: Anton Komat

“Tveganj genskega inženirstva ne zmoremo pravno regulirati,
saj še sama znanost ne obvladuje te tehnologije in njenih posledic in se v
pravnih aktih sklicuje na “upoštevanje stanja znanosti in tehnike”!
Natančno tako dikcijo zasledimo tudi v slovenski različici predloga Zakona o
genski tehnologijji. Jasno je torej, da se znanost vsekakor želi zavarovati
pred morebitnimi presenečenji. “

Zadnje čase nam mediji prinašajo novice, ki nam govore, da so
se javnost, etični del znanosti in tudi oblast v mnogih evropskih državah
postavile po robu tehnologiji genskega manipuliranja z življenjem. Je tokrat
znanost prekoračila Rubikon?

Znanost
se spušča v neznano

Tveganj
genskega inženirstva ne zmoremo pravno regulirati, saj še sama znanost ne
obvladuje te tehnologije in njenih posledic in se v pravnih aktih sklicuje na
“upoštevanje stanja znanosti in tehnike”!

Natančno
tako dikcijo zasledimo tudi v slovenski različici predloga Zakona o genski
tehnologijji. Jasno je torej, da se znanost vsekakor želi zavarovati pred morebitnimi
presenečenji.

Katera
so lahko ta presenečenja, ne ve niti znanost sama. Kakšne so lahko posledice
genske tehnologije na naše zdravje in okolje, ne vemo davkoplačevalci in
volilci. Kdo in kako bo reševal tragedije v okolju in na zdravju ljudi, ne ve
niti politika.

Kdo je
torej poklican, da odloča o vnosu te izjemno tvegane tehnologije v slovenski
prostor? Najbrž vsi skupaj, znanost, državljani in politika. Taka ugotovitev
predpostavlja in tudi zahteva, da v soodločanju sodelujejo etična znanost, ozaveščena
javnost in demokratična država.

V
Sloveniji imamo od vsakega le nekaj!

Znanost
je razdvojena na večino, ki tej tehnologiji nasprotuje, manjšino, ki je
neopredeljena, in peščico posameznikov, ki jo goreče zagovarja. Javnost je
popolnoma nepoučena. O politiki pa raje ne izgubljam besed, saj je še dandanes
ujetnik lastne prestave o sami sebi.

Civilizacijska
nujnost bi torej bila, da v Sloveniji nemudoma proglasimo vsaj 5-letni
moratorjih na gensko tehnologijo, predvsem za njen najbolj sporen del, ki ga
predstavljajo izpusti gensko spremenjenih organizmov v okolje. za tak moratorij
imamo vso pravno podlago, tako v ustavi kakor tudi v zakonu o obligacijah!

Kateri
državni organ bo to storil? Ministrstvo za zdravstvo, Ministrstvo za okolje in
prostor, vlada ali celo parlament? To je pravzaprav vseeno, upamo le, da bo kdo
v naši državi končno našel toliko modrosti in končno ukrepal.

Prosto
lovišče multinacionalk

Slovenski
prostor je postal pravzaprav idealen za vnos tveganih tehnologij še iz nekega
drugega razloga, ki je sicer značilen za vse države CSE (Centralne in Južne
Evrope).

Stopnja
obveščanja in soodločanja javnosti je zelo omejena. O pojmih, kot so okoljska
pravičnost, in o zakonih, kot je Right to Know Act v ZDA, ki utemeljujejo
pravico vedenja javnosti, lahko v Sloveniji le sanjamo.

Nevarno
dejstvo v državah CSE pomeni stanje, v katerem je znanost vse bolj odrinjena na
rob družbenega dogajanja, kjer so slabo plačani znanstveniki kaj ceneno
blago na trgu delovne sile. Navedeno velja v veliki meri vse bolj tudi za
Slovenijo. Poceni “možgani”, pomanjkljiva zakonodaja, neozaveščena
javnost in krhka demokracija pomenijo pravo lovišče za multinacionalke. Te pa
odlično obvladujejo svoj posel, saj imajo obilo denarja, znanje in moč, da svoje
interese uveljavljajo po večkrat mimo državnih.

Monstrumi
naprodaj

V
zahodnih državah se je ozaveščena javnost silovito odzvala na gensko
tehnologijo. Opuščene ali prepovedane so praktično vse poskusne gojitve
transgenih rastlin na prostem, zato si multinacionalke iščejo primerne države,
kjer bi lahko svoje početje neovirano in prikrito nadaljevale. Taktika
pri prenosu genskega inženirstva v ciljne države temelji predvsem na
predpogojih, ki sem jih že navedel. Slovenija tem pogojem v celoti ustreza!

Medijska
in tudi drugačna promocija genskega inženirstva obljublja ponižanim
znanstvenikom gore denarja, državam pa mesto med razvitimi, ljudstvu pa med in
mleko. Velika večina ljudi ne loči med področjem biotehnologije in genskim
inženirstvom. Pomembno je vedeti, da tradicionalna biotehnologija deluje in
selekcionira med tistim, kar v naravi obstoja. Nepremostljiva prepreka zanjo je
evolucijska rešitev, ki onemogoča razplod med posameznimi vrstami organizmov.

Gensko
inženirstvo pa nasprotno omogoča prenos dedne snovi med posameznimi vrstami,
med rastlinami in živalmi, med človekom in drugimi organizmi. Sposoben je
ustvarjati pošasti, ki si jih naša domišljija ne more predstavljati niti v
nočnih morah.

Danes
genski inženirji delujejo le še kot razvojni inženirji multinacionalk. Njihovo
delo poteka v tajnosti, v bunkerjih genskih reaktorjev, in se skriva za zaveso
stroge poslovne skrivnosti. Genska tehnologija je povsem tržna panoga, ki
deluje po logiki dobička. Rezultati se najprej patentirajo in šele pozneje
objavijo, seveda kot tržna ponudba! Sledi pogodba in trženje
“izdelka”. Čudež življenja je degradiran na stopnjo patentne pravice
avtorja “kreacije”.

Saj
smo znoreli.

Transgeni
raj

V
poljskih ribogojnicah že tretje leto plavajo transgeni krapi, ki so
jim “vcepili” človeški gen rasti. Pospešena rast sicer povzroči
hitrejše pridobivanje teže, toda živali so iznakažene in so prave pošasti.

Na
Madžarskem že gojijo na prostem krompir, koruzo in oljno repico, ki so
transgenirane za odpornost proti pesticidom. V SND goje krompir, ki je genetsko
manipuliran za boljšo odpornost proti herbicidom.

Iz
sveta lahko navedem še več drugih primerov. Človeški geni so bili vnešeni v
postrvi, losose, koze, ovce, riž in tobak; piščančji geni so bili prenešeni v
krompir; mišji geni v tobak; bakterijski in virusni geni pa v kumare, krompir,
paradižnik in koruzo. Poleg že razvpitega paradižnika Flavr Savr so tudi
banane in melone transgerirane tako, da je podaljšana njihova obstojnost po
spravilu.

Poglejmo
si še nekaj primerov.

Uporaba
herbicidov je v plevelih sprožila številne evolucijske procese, posledica
katerih je vse večja odpornost teh rastlin proti človekovim zvarkom. Danes je v
ZDA že 55 vrst plevelov popolnoma odpornih na triazinsko skupino herbicidov, ki
so najbolj uporabljani; podobno je v Sloveniji!

Tehnologi
industrijskega kmetijstva imajo dve možnosti. Prva je, da za uničevanje
plevelov razvijejo nove, še bolj strupene herbicide, in druga, da uporabijo vse
večje količine že obstoječih strupov. V obeh primerih bi ubili tudi kulturne
rastline, kar pa ni njihov cilj. Ugotovili so, da je ceneje trangenirati
kulturno rastlino na povečano odpornost proti herbicidom, kot pa razviti nov
herbicid. V tem se vidi vsa umazana logika kapitala, ki mu je kaj malo
mar uničena podtalnica, prst, zastrupljena hrana in pitna voda zaradi povečane
uporabe herbicidov!

Tako
je Monsanto razvil vrsto transgenih rastlin, odpornih za herbicid Roundup,
Hoechst in Schering pa preko skupne firme AgrEvo razvijata transgene
rastline, odporne proti herbicidu Basta.

Greenpeace
me opozarja, da namerava AgrEvo plasirati v Slovenijo transgeno oljno repico,
ki bo odporna na herbicid Basta. Na Poljskem so instituti zavrnili sodelovanje
s firmo AgrEvo. Posebno odločen je bil prof. dr. Adamczewski in Instituta za
varovanje rastlin iz Poznanja. Javno je povedal, da je Poljska zaradi drobno
posestne strukture in številnih divjih sorodnikov oljen repice popolnoma
neprimeren poligon za take poskuse. Vnešeni gen za odpornost proti herbicidu
Basta bi se namreč kaj hitro lahko razširil s pelodom med divje sorodnike oljne
repice in povzročil razvoj številnih novih plevelov, odpornih proti herbicidu!

V
upanju na etičnost slovenske znanosti pričakujem, da bomo tudi Slovenci zmogli
častno dejanje poljskega profesorja. Ne pozabimo, da je AgrEvo že lansko leto
uvozil transgeni krompir v Slovenijo, pa so bili agronomi tiho kot grob!

Oživljene
Butale

Prihodnost
sveta bodo kreirali in največjo moč bodo imeli tisti, ki bodo imeli v lasti
gene. Vojne prihodnosti bodo vodile genske banke in ne topovi! To je danes
jasno vsem svetovnim strategom.

V
Sloveniji pa so oživele Butale!

Slovenija
ima izjemno gensko pestrost tradicionalnih varietet kulturnih rastlin, ki pa
“uradno” ne briga nikogar razen tujih multinacionalk, seveda! Sedimo
na milijardah dolarjev in se tega sploh še ne zavedamo. Nasprotno, prav
samomorilsko nadomeščamo naše največje bogastvo, genske vire, s tujimi
patentiranimi hibridi in obenem prav butalsko razglašamo, kako smo napredni.
Brezglavo drvimo v Evropo, prepisujemo njihove standarde, prevajamo in
sprejemamo njihove zakone, zvesto “usklajujemo” nam diktirane kvote
in “prestrukturiramo” kmetijstvo, medtem pa nam lovci na semena
odnašajo našo prihodnost!

Za
vedno izgubljeno prehrambeno varnost Slovenije bodo objokovali takratni
politiki, naši potomci pa ne bodo našli prav primernih besed za naše današnje
početje.

Zavarovanje
genske pestrosti je v današnjem svetu namreč prvovrstno vprašanje nacionalne
varnosti posamezne države. Pri nas pa nekaj veljata le vojska in policija, kot
v starih dobrih časih!

Imamo
pač zapozneli zgodovinski refleks!

Monstrumi
v okolju

Manipulacije
z genomi živih bitij resno poškodujejo vedenje, integriteto in zdravje
organizmov. Genska tehnologija poruši celoten kontekst delovanja genoma.
Prenešeni geni lahko poškodujejo in/ali vplivajo na aktivnost lastnih genov v
organizmu. Znano je, da prihaja do neljubih presenečenj, če se v drug organizem
prenese več kot en gen!

V
Nemčiji so manipulirali s petunijami in ugotovili, da je imela posamezna
rastlina rdeče, bele in celo progaste cvetove. Nenavadna barvitost petunij ni
škodljiva, toda predstavljajmo si, da se tako transgenira kaka druga lastnost.

Nevarnost
pa se bistveno poveča ob izpustih transgenih organizmov v okolje.

Transgeni
nimajo naravnega okolja, ker niso nastali v evoluciji, ampak so jih ustvarili v
laboratorijih. Nihče danes ni sposoben napovedati, kako se bodo vedli transgeni
v okolju. Ko enkrat izpustimo transgeni organizem v okolje, ga ne moremo več
priklicati nazaj v laboratorij. Transgeni organizem se v okolju razmnožuje,
mutira in prenaša dodani genski material na preostale organizme.

Geni,
ki jih nosi s seboj, mu omogočijo selektivne prednosti pred naravnimi organizmi
v ekosistemu. Biotska pestrost je lahko resno ogrožena, s tem pa se ruši
tudi naravni ekosistem. Posledice bo nosil človek, ki je, če hoče to
priznati ali ne, del narave.

V tem
prispevku sem se omejil na okoljske posledice vnosa transgenih organizmov
v okolje. Potencialne nevarnosti je praktično nemogoče predvideti in
ovrednotiti, toda na osnovi dosedanjih izkušenj jih lahko razdelimo v naslednje
skupine:

1.
pojav novih škodljivcev,

2.
povečano delovanje že obstoječih škodljivcev,

3.
uničenje neciljnih skupin organizmov,

4.
motnje v naravnih procesih kroženja snovi in energije,

5.
uničenje biotske pestrosti z nadomeščanjem naravnih vrst,

6.
zapravljanje dragocenih naravnih virov.

Tveganja
pri izpustu genteh organizmov v okolje so bistveno večja kot pri sevanju ali
pri učinkih delovanja strupenih kemikalij. Genteh organizmi se namreč
razmnožujejo!

Za
dober tek

Slišal
sem, da so v Sloveniji piščancem že uspeli prenesti človeški gen, ki uravnava
rast. Piščance bo sicer mučil artritis, krhkost kosti in impotenca, morda pa
bodo celo tako srečni, da jih ne bo moril rak prebavil, kakor nesrečne genteh
svinje iz Beltsvilla. Toda to za nekatere ni pomembno, pomembno je le, da bodo
hitreje rasli!

Spoštovani
bralci, če boste zaznali pri nedeljskem piščancu kar koli nenavadnega, pomislite
in se spomnite, da je morda v rumeno zapečenem mesu nekaj človeškega, pa čeprav
morda le en sam naš gen.

Pa
dober tek vsem skupaj!

(Odlomek
iz knjige: Nespametni bodo žejni

strelka2013-06-13 22:08:33

Lepo je če deliš

The Secret Key is In You..!

 

[strelka]

no jaz pa mislila kako aktivia deluje ( hecam se)

kako goljufajo z probiotičnimi jogurti ….

Neprijetna resnica o jogurtu, mleku, mesu!

Anton Komat/Jana | 28.04.2014 16:30:34http://njena.si/clanek/5325f13c833fa/preverite-kaksen-jogurt-uzivate

Lepo je če deliš

The Secret Key is In You..!

 

[Avtor]

Prispevki