Anton Komat - Forum duhovnost

Participant

Anton Komat: Prepoved proste prodaje zdravilnih zelišč je okoljski kriminal

Nihče nima pravice privatizirati znanj o zdravilnih
rastlinah, ki so nastajala stoletja, meni ekološki aktivist.

sob, 21.07.2012, 12:00

Anton Komat. Foto: Jure Eržen/Delo

Boj za nadzor nad semeni, ki so prva v
verigi prehranjevanja – posla s hrano, ki je po oceni strokovnjakov
vreden vsaj 500 milijard dolarjev na leto –, je pred tednom dni v
Luksemburgu na sodišču Evropske unije doživel precendenčno razsodbo.
Lahko si oddahnemo, a ne povsem.

Zavozlani smo v obilje absurdov, od slabo nadzorovane prodaje
kemikalij in črnega trga z njo do prepovedane prodaje tradicionalnih
zdravilnih zelišč, kot so bezeg, šentjanževka in brin.

vir: http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/anton-komat-prepoved-proste-prodaje-zdravilnih-zelisc-je-okoljski-kriminal.html

Lepo je če deliš

“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”

glas

Participant

Prestrašene množice izgubljajo razum. Kaj pa, če je to scenarij?

Reševanje globalnega kriznega dogajanja se sledeč vidni
(medijski) strani vse bolj zapleta. Vse doslej uporabljeno orodje, ki so
ga elite pri tem uporabile, da bi pomirile javnost, se je pokazalo kot
jalovo in neučinkovito. Javna pomirjevala in družbena uspavala ne
delujejo več. Javnost je zato vse bolj nevrotična in prestrašena, obenem
pa apatična, kar utegne postati zelo nevaren detonator na eksplozivnem
telesu globaliziranega sveta.

Nevarnost nenadzirane eksplozije te bombe je prav v tem, da množice,
izpostavljene strahu in negotovosti, izgubljajo zdravo pamet in razum.
Ko se to zgodi, je pot do napetosti in izbruhov nasilja široko odprta.
Po drugi strani se iz ozadja dogajanja vse bolj jasno kažejo obrisi
realizacije nekega grozljivega scenarija. Strnil sem ga v vprašanje: kaj
če je kriza by Text-Enhance”>zgolj
scenarij finančnih oligarhij, ki naj izklopi zdravi razum (kmečko
pamet) kot zadnjo oporo ljudem, ki jim preprečuje, da bi sprejeli
najslabše možne odločitve? Vse kaže, da je tako, zato poglejmo za kulise
dogajanja drame na globalnem odru. Kdo je avtor in kdo režiser velike
predstave, ki jo spremljamo v množičnih medijih? Kdo postavlja in
premika kulise sodobne Potemkinove vasi? Kaj se dogaja z občinstvom, ki
vneto žveči pokovko in golta čips ter verjame, da je igra na odru prikaz
resničnosti? Pojdimo lepo po vrsti.

Od velikega poka do črne luknje

Avtor
sodobne tragedije je kapitalizem, ki je z zgodovinske poti od začetnega
velikega poka (big bang) v industrijski revoluciji prišel do točke
zdrsa v črno luknjo (black hole). Big bang je določala njegova
protestantska etika, ki je z odlaganjem zadovoljstva (postponement of
gratification) omogočila njegovo akumulacijo in globalni razcvet. Toda
ta se je končal z veliko krizo leta 1929, ki hkrati pomeni konec
realnega kapitalizma v realni ekonomiji. Potem je podrtijo kapitalizma v
red spravila država, dokler ni v sedemdesetih letih neoliberalna
paradigma začela svoj pohod globalizacije. Uspelo ji je tisto, kar ni
uspelo Napoleonu s topovi in Hitlerju s tanki – globalni trg, v katerem
so postale državne meje odveč.

Rodila se je finančna oligarhija,
ki je postala tako močna, da je z odstranitvijo nadzora države ušla iz
kulturnih okvirov civilizacije. Ta pobeg je bil v celoti lahko ureničen
šele z utišanjem hrumenja ruskih tankov na zahodnih mejah. Ruske
divizije so bile namreč jamstvo za razcvet srednjega razreda zahoda.
Cvetoče potrošništvo je bilo bolj privlačno kot zamisel asketskega
komunizma. Ko je minila ta grožnja, je minil razlog za obstoj srednjega
razreda, začel se je razkroj socialne države, nižanje mezd in množična
eksternalizacija stroškov produkcije v breme narave in človekovega
zdravja. Narava in človek sta na razprodaji. Medicini je zavladala
farmacevtska industrija, ki je v roke prevzela proizvodnjo hrane, semena
in gensko tehnologijo. Tveganje je by Text-Enhance”>nevarno
poskočilo, okoljska pravičnost je bila pozabljena, narava izpostavljena
ropanju, naravni viri so postali predmet vojaških intervencij, število
lačnih je preseglo milijardo, zahod je postal civilizacija, ki pozna
cene vsega, ne pozna pa vrednot ničesar. Tudi človek je razvrednoten
zgolj na svojo uporabno vrednost.

Demokracija nenehnega hrupa in šuma

Nietzche
je zapisal, da veliki dogodki potekajo v tišini. Zato je bilo treba
množici odvzeti tišino. Nastala je demokracija nenehnega šuma in hrupa,
kričavo bombardiranje s popolnoma nepomembnimi novicami. Znašli smo se
sredi intenzivne kampanje manipulacij z zavestjo ljudi. Nastali sta dve
resničnosti – dejanska, ki je prikrita in domišljijska, torej ponarejena
resničnost. Manipulatorji dobro vedo, da je za manipulacijo potrebna
ponarejena resničnost, in to danes ustvarjajo množični mediji. Ker
manipulacija ni by Text-Enhance”>nasilje,
ampak zapeljevanje, si ljudje na koncu resnično želijo tisto, kar si
manipulator zamisli. Besede, ki odvračajo pozornost, so postale izjemno
pomembne, s tem se je potrdila Nietzchejeva misel, da vsi veliki dogodki
potekajo v tišini.

Toda v tej zlovešči tišini, ki skriva
resnico, in tem gromozanskem medijskem hrupu, ki onemogoča, da bi človek
sestavil celostno sliko dogajanja, je centralna točka rešitve – zdrav
razum. Ta je zadnja opora ljudem, ki lahko prepreči, da bi sprejeli
najslabše možne odločitve, zato je v jedru napada manipulatorjev z
zavestjo. Uporabljajo namreč vsa sredstva, da bi ga izklopili. K
uničenju zdravega razuma je zagnana orjaška mašinerija, ki uporablja
tiste besede, ki si jih lahko razlagamo na veliko načinov, recimo:
demokracija, svoboda, tržna ekonomija, pravičnost in pravna država. Te
zlorabljene in prav zato najbolj uporabljene besede so kot žvečilni
gumi, ki ga lahko raztegujemo v vse smeri. Spomnimo se le obljub izpred
dvajsetih let. Obljubljali so nam demokracijo, tržno ekonomijo in
človekove pravice. Pod temi besedami smo si predstavljali svobodo, polne
trgovine in pravno državo, dobili pa smo: partitokracijo, ki temelji na
strahu elite pred revnimi ljudmi; denacionalizacijo (privatizacijo), ki
je tajkunom omogočila krajo družbene lastnine in pravni (ne)red, ki ga
narekuje vladajoči sloj zgolj sebi v prid. Sedaj smo ob teh grenkih
spoznanjih šokirani.

Zdrav razum bi se ob tej drami vprašal,
zakaj naj bi bila nacionalizacija po drugi svetovni vojni nezakonit
pravni akt, sedanja denacionalizacija pa je zakonita. Naj poudarim, da
večino narodove lastnine, ki se sedaj privatizira, nismo ustvarili z
nacionalizacijo, ampak smo jo skupaj zgradili vsi državljani z
odrekanjem in žrtvami.

Kriza – sredstvo elite pri manipulaciji

Ta
čas smo se vsi državljani znašli sredi krize, ki ji ni videti konca. In
prav ta postaja glavno sredstvo elite pri manipulaciji, ki ima izjemen
vpliv na čustva ljudi. Če je množico treba o čem prepričati, ta proces
začnemo z delovanjem na čustva. Čustvo v večnem boju z razumom še nikoli
ni bilo premagano. Logični elementi v trku s čustvi nimajo nikakršne
teže. Spet nam priskoči na pomoč Nietzche, ki piše: »Ker imamo premalo
časa, da bi mislili, in mišljenje ni umirjeno, se o nasprotnih mnenjih
sedaj ne razpravlja, ampak se zadovoljujemo s tem, da jih sovražimo.«
Tu, v izbruhih vsakovrstnih sovražnosti, ki so vse bolj pogosti, tiči
skrit detonator, ki utegne aktivirati globalno bombo.

Za časa
kriz se ustvarjajo stresna stanja množic, ki vodijo do blokad zdravega
razuma. Kriza je izjemna priložnost, toda ne za ljudstvo, temveč za
elite. Upad standarda ljudi je eden izmed najmočnejših socialnih
stresorjev. Raziskave dokazujejo, da upad osebnih dohodkov za deset
odstotkov povzroči porast smrtnosti za odstotek in porast samomorov za
3,7 odstotka. Kriza je teroristični napad na množice. Cilj terorizma
niso mrtvi, ampak tisti, ki so preživeli; njegov cilj je zastraševanje
in demoralizacija živih, njihov nevrotični strah, družbena omrtvičenost
in apatija. Enako se dogaja v kriznem dogajanju sodobnega sveta.
Finančna kriza ni nič drugega kot teroristični napad finančne oligarhije
na zdrav razum množic.

Kdo je režiser kriznega dogajanja?

S
tem smo pri režiserjih kriznega dogajanja, finančni oligarhiji, ki si
prisvaja svet. Nova predsednika Grčije in Italije sta že bankirja,
ostala predsedniška mesta bodo bankirji še zasedli. Včasih smo poznali
državne udare, ki so jih vodili diktatorski generali z obveznimi temnimi
sončnimi očali, sedaj državne udare vodijo brezdušni bankirji z
debelimi očali in potem kot »rešitelji ljudstva« prevzemajo oblast.
Bankirji seveda niso v krizi, njihovi dohodki še vedno vrtoglavo
naraščajo, predvsem narašča njihova družbena moč. V tej umazani igri je
politikom preostala samo vloga scenskih delavcev, ki med svojim mandatom
poslušno premikajo kulise za vsak naslednji prizor. Politiki kot
scenski delavci ne smejo razmišljati, tu so zato, da ubogajo režiserje.
Če niso zvesti služabniki, jih pač zamenjajo druge oprode, ki vsaka
štiri leta stojijo ponižno v vrsti na predvolilni avdiciji.

Vklopite
zdrav razum, kmečko pamet, in naenkrat boste ugledali resnico sveta.
Predlagam vam, da le za teden dni »izklopite« televizijo, in videli
boste, da bo svet postal drugačen, da se je spremenila vaša percepcija
resnice, da ste prezrli vse debele laži in prevare manipulacije. Sprva
bo to delovalo kot šok, takoj nato boste občutili silno olajšanje in
neskončen občutek svobode. Le resnica je tisto, kar nas osvobaja!

Vir: http://www.lifestylenatural.com/3303/UMETNOST-PREzIVETJA-Opozarja-ANTON-KOMAT

Lepo je če deliš

“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”