aktualnosti iz politike/ekonomije
- This topic has 465 odgovorov, 23 glasov, and was last updated 4 years nazaj by
.
-
BAD BOY wrote: Sicer pa, ko praviš kako super je država in kako dobro strategijo ima
glede varčevanja, mi povej zakaj ti veleumni pametnjakoviči niso
združili referendum o malem delu in pokojninski reformi? Tako bo kasneje
še referendum o pokojninski reformi in bo potrebno še tega plačati.
Saj ne govorim kako super država je ….saj me ni v bistvu čist nič dala…
ampak ne vem od kod dobivate take podatke …zgleda da ne znam brat , al površno berem …
ker tole kar vi govorite ..tud da malo delo jemlje pravice brezposelnim , ki jih imajo ko so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje …ne vem kje to piše…
nič mu ne jemlje …samo mu omogoči da lahko javno dela …pač do 60 ur.
Se pa sam odloči …zavod jih sam od sebe ne prijavlja na malo delo …tudi to ni redno delo…ja ne vem zakaj ne združijo tega …nisem dala nobenega podpisa da bi bil referendum ..zaradi mene ga sploh ni treba…
strelka2011-04-06 23:05:18
Ljudje poslušajo, sprejemajo…ker nimajo izbire…Super sloj ukazuje svetu…njegovi argumenti so sladki, njegov glas nežen, njegov smeh blag…njegove odločitve pa so dokončne…On ve…On sprejme ali zavrne…On ima moč.
To je vse…kar morate vedeti…o politiki-ekonomiji
P.S.Dragi bralec…kaj pa TI…???S prstom na tipkovnici razmišljam
:Malo delo… delo za nedoločen čas… pravice delavcev… hmmmm.
Ali je delo za nedoločen čas res mega dosežek zagotavljanja pravic delavcem? Če se držim točno tega izrazoslovja, potem je. Desetletja je to lepo funkcioniralo – imel si stalen šiht, lahko šel na dopust, zbolelval, imel otroke, porodniške, dan prost za kak pogreb, pot v službo plačano. toplo malico že ob 10.h, najel si si lahko kredit za hiško, avto … ali za ozimnico in štart v novo šolsko leto… Skratka – varnost ti je bila zagotovljena. Delavske pravice torej ja – kaj pa pravice človeka?Predno naprej na glas razmišljam – ja – vsak je imel že od nekdaj pravico izbire, ali ga ta “stroj za nedoločen čas” posrka ali ne. In večino je! In prenesli smo to obliko “preživeti življenje” na naše otroke, študente, ki se kot lev borijo proti sprejetju “malega dela”. Delo za šankom je boljš od (morebitne!) štipendije? Delo za nedoločen čas najvišja oblika izpolnjenega zadovoljstva in dosega ambicij? Zakaj pravzaprav ne … če nisi iskalec zaposlitve, si lahko za spremembo tudi duhovni iskalec… Naj se vrnem k delavskim pravicam!Kje ostanejo v tem mega sistemu pravice človeka? Prilagojen je “le” delavcu” (vedno bolj poslušnemu in ponižnemu) – človeku pa ne! Kje je dinamika, sprememba, rast, razvoj, svoboda? Tako smo osvojili koncept pravic delavcem, da sploh ne vidimo izza. Da si vse ugodnosti itak plačamo sami – le da nam drugi razporejajo naš dohodek. Da vodstvo fokusira vse, kar se začne z DE – najsi bo delo, delavec, denar, drugega pa zelo malo – pa še to zaradi obveznosti, napisanih v raznih zakonih in pogodbah. Gospodarstvo, trg, ekonomija – vsi vemo, kam nas je ta vlak pripeljal oz nas vztrajno vozi… Fajn je imeti delavce, ki imajo zagotovljeno službo – po njej bodo šli v “šoping” da denar obrnejo “nazaj”. In fajn je imeti stalen šiht – banke igrajo v istem orkestru. Kredit ti omogoča zagotavljanje potreb in želja takoj zdaj, odplačuješ pa – vezan v delovno razmerje – potem. In krog je sklenjen. Vsi imajo vse (za preživetje)- pa pravzaprav nič več od tega…Z velikim zanosom se je podpisovalo pogodbo za nedoločen čas, in z njo “zavezo do penzije” (če je le bilo mogoče). Izumira sveta zakonska zveza, izumira tudi delo za nedoločen čas – pravzaprav vse oblike svobodnega suženjstva. Jasno je, da sem v svojem razmišljanju pretiravala – a vendarle – a bi se znali vživeti v kako drugače urejen svet??? IrenaIrena2011-04-07 06:29:08
Naj navežem na zgornji post (in nadalje malo provociram
) še sistem javnega zdravstva, ki mi za nedoločen čas (kljub petim menjavam službe) zagotavlja ljubi kruhek že neprekinjeno 28 let 
. Tudi to je aktualnost dnevne politike in imajo v načrtu drastične spremembe, ki gredo ” v nos”. Da ne bo pomote – kakorkoli ga bodo uredili (ob upam zadostni in primerni podpori za ljudi s posebnimi potrebami):-sedem novih bolnišnic bo še vedno delovalo s podobnimi principi kot zdaj…. le še bolj tržno bodo usmerjene…-ostale (negovalne) bolnišnice in domovi ter bog ve kaj še bodo še vedno “skrbele” za dostojen odhod te (in naše) generacije…Dejstvo je, da bo javno zdravstvo za svoje lastno preživetje potrebovalo (kot doslej še naprej) bolnike! Na to se navezuje dejstvo, da bolniki niso zdravi ljudje. In zato je dejstvo, da javno zdravstvo s farmacijo vred (in vsemi znanstvenimi vejami, ki stojijo zadaj), “proizvaja” bolne ljudi in ne zdravih! Zakaj je največ delovnih pogodb za nedoločen čas sklenjenih prav v zdravstvu in šolstvu??? Če se prepustim današnjemu miselnemu toku: ker volk volka ne požre … In ovca ovce ne…Pa se naj vrnem k človeku.
Zdravje je pojem za fizično-psihično-socialno-ekonomsko-duhovno stanje. Koliko naš družbeni sistem izpolnjuje pogoje za dosego zdravja vsakemu posamezniku posebej in družbi kot celoti? Kaj se v resnici dogaja?Predvideni kolaps zdravstvenega sistema močno bazira na porastu deleža starejših oseb. Vemo, da so to v večini kronični bolniki, saj daljša življenjska doba (boljši oz. lažji pogoji življenja) in razvoj medicine preprečuje smrt na hitro. Starejši so največji uporabniki zdravil, zdravstvenih in socialnih storitev…. O.K. Zdravstveni in sorodni sistemi vzdržujejo sami sebe in vse notranje člane! Kaj se pa dogaja s staro populacijo?V “zdravju”, kot je živela, ta generacija tudi zapušča ta svet. Pravzaprav iz njega zbeži že mnogo pred fizičnim odhodom. Odpluje v neznani svet demence in s sabo potegne vso svojo okolico. Vsakih 5 let daljša življenjska doba poveča možnost demence za 100 % – ženske prednjačimo tudi pri tem. Že zdaj je 40 % oskrbovancev v DSO dementnih… In nič manj še doma… Prognoze kar kličejo po pranju možganov, da sodelujemo v sistemu, ki hoče preživeti!Kaj sploh je demenca? Evropski parlament je demenco razglasil za javnozdravstveno prioriteto. Je upad prej obstoječih intelektualnih, kognitivnih in spominskih sposobnosti. Odrasla oseba se najprej “vrne” v obdobje adolescence, nato otroštva, dobo malega otroka, dojenčka in končno “(če se druge bolezni ne vsilijo v ospredje) doseže” stanje 4-12 tednov starega otroka. Širok razpon in različne faze demence zajemajo tako človekovo duševno, telesno kot socialno komponento. In to potovanje traja 9-15 let! Zanjo ni univerzalnega zdravila, ne ozdravitve, niti poznanega vzroka …Naše telo je naše izrazno sredstvo v svetu , dokler bomo tu in živeli v njem. In demenca pomeni vsesplošni umik iz tega sveta. Briše se preteklost, prihodnost – pelje nas v točko “nič”, kot je bila ob rojstvu. Ne čakamo pravzaprav fizične smrti, da bi odšli. Zbežimo že prej. Zakaj? “Lojzka” pravi – in jaz ji verjamem! – da se zavrača svet, kakršen je. Noče se več imeti opravka z njim. Lažje se je gibati po (brezskrbnem) otroštvu in kljub temu ohraniti vsaj nekaj – nadzor nad bližnjimi, ki se nam (vsaj zdaj) posvetijo s pozornostjo polne skrbi .Od kod brezup, nemoč in jeza, ki mnogo starejših spravlja “v izhod v sili”? Kako doživljajo svet in življenje v njem? Zakaj niso na pravem kraju? Zakaj niso varni in potešeni? Bomo tudi mi podedovali ta vzorec obnašanja, kot mnoge drugih? Se hočemo tudi mi naprej peljati na modelih otroških železnic, kjer lokomotiva vedno prispe na izhodiščno točko? Kaj res ne moremo tega sveta najprej sprejet, da bi ga lahko potem spreminjali?To, da se otepamo novega še zdaleč ne pomeni, da smo staro sprejeli. Navidezna varnost in navidezna svoboda nam pomeni več od resnične. Kajti cena za njo je! visoka – roko na srce, izjemno visoka. Čudovito je poslušati, brati, se učiti o zadovoljevanju potreb dementnih. In jim jih zagotavljati! In prav in dobro je to početi. Njim, ki to zdaj potrebujejo, ker druge pomoči več ne zmorejo (in nočejo?) sprejeti.In vendar se sprašujem – zakaj se Svetovno javnozdravstvo pred tem problemom ne sprašuje še o enem – pomembno izpuščenem – vidiku? O preventivi – preprečevanju “nastanka” demence. Kakšne medicinsko-znanstvene mehanizme bodo izumili za dokaze vzrokov nastanka tega sindroma? Nekaj bodo sigurno našli – saj iščejo bolezen in ne Zdravja.Dosega posameznikovega Zdravja in posledično družbenega zdravja bi pomenila razpad politično-ekonomskega sveta kot je zdaj in ohranitev Narave, katere del smo. In vendar se hudujemo nad stanjem, kakršno je in se upiramo kakršnimkoli spremembam.Kaj si pravzaprav sploh želimo ???????????????????????????????????????????????????????????????????????????Dobili bomo neizpodbitno to, kar potrebujemo !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!Smo na tem svetu, a nismo iz tega sveta
……………………………………………………………………………….IrenaIrena2011-04-07 08:43:41
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.