Ponavadi
smo v svojih sporočilih kratki, vendar pa je problematika družinskega
zakonika tako zapletena, da smo zares vložili precej časa, da smo se
prebili skozi trenutni zakonik in skozi tistega, ki ga bomo potrdili ali
zavrgli na referendumu. V interni javni razpravi, ki so jo organizirali
pri Eko.Ci in v kateri nam je svoje utemeljeno mnenje poslalo veliko
ljudi, smo zbrali povzetke, za katere menimo, da so zares potrebni
tehtnega premisleka. Hvala vsem, ki so v ta tekst vložili precej ur
svojega dela.
Če
vas zanima naše strnjeno mnenje, naj povemo naslednje – ko damo na
stran “kost za glodanje”, ki se nanaša na istospolne pare (še najslabša
rešitev na tem področju bo imela vpliv le na nekaj odstotkov
prebivalstva), nam ostane veliko večji Trojanski konj, totalitaristične
rešitve, ki se lahko prikradejo v življenje vseh nas.
Pravijo,
da je bil zakon pripravljen v sodelovanju s centri za socialno delo. V
to ne dvomim. Ko ga berem, bi celo rekla, da so centri za socialno delo
napisali svoje “pismo Božičku”, v katerem so navedli, kakšne vse pravice
bi radi imeli, brez omejitev in brez sankcij.
Tako
imamo pred seboj zakon, ki centrom za socialno delo dejansko omogoča
nenadzorovano moč, po drugi strani pa od njih ne zahteva sankcij za
morebitne napake, do katerih bo morda prišlo.
Koliko
so popolni, pa vidimo že po izrednem stanju, ki nastaja zaradi
obračunov starševskih dodatkov v teh dneh. Na tisoče ljudi je v
eksistencialnih težavah, “ker centrom ne dela nova programska oprema”.
Jim bo po sprejemu tega zakona vse začelo delati, kot bi moralo? Bodo iz
svojih vrst izločili tiste,ki so se že v preteklosti izkazali za
neučinkovite ali celo podkupljive v svojih dejanjih? Bodo vsi čez noč
postali angeli varuhi naših otrok? So le pomanjkljivosti obstoječega
zakona krive za vrsto sramotnih napak, ki se v Sloveniji dogajajo?
Novi
zakon socialnim delavcem daje večja pooblastila kot policiji, starše pa
postavlja v položaj krivih, dokler ne dokažejo svoje nedolžnosti.
Nazadnje
so imeli takšno moč pri nas partijski sekretarji, pred tem SS, še malo
dlje nazaj pa inkvizicija. Menim, da še ene lekcije, kaj prinaša moč
brez nadzora, ne potrebujemo.
Dobri
nameni, s katerimi nas prepričujejo zagotovniki so nesporni – vendar
morajo biti tudi natančno zapisani, nove pravice pa morajo za seboj
prinesti tudi merljive odgovornosti tistih, ki jih bodo dobili.
Zato sem PROTI zakona, ki je napisen površno z veliko nedorečenosti in pravnih lukenj, ter možnostmi za zlorabe.
Sanja Lončar
In
da ne bo vse skupaj zvenelo kot politični pamflet, vas vabimo, da si
preberete nekaj zelo spornih členov zakonika, o katerih boste odločali v
nedeljo. (Enak dokument je tudi v word obliki, če vam je takšna bolj
praktična za branje, tiskanje ali razpošiljanje)
Ali je revščina greh?
Družinski
zakonik omogoča centrom za socialno delo, da vam otroka začasno ali
trajno odvzamejo, če je to v materialno korist otroka.
10. člen “Otroci uživajo posebno varstvo države vselej, kadar je ogrožen njihov zdrav razvoj in kadar to
zahtevajo druge koristi otrok.”
160. člen (2) “Otrok je
ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta
škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali
opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se
kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem
odraščanju.”
(3) “Škoda iz prejšnjega odstavka obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju.”
Nihče
pameten ne bo pomislil, da bi lahko prišlo do tega, da bi hoteli
staršem odvzeti otroke, ker jim zamaka hiša. Pa se prav takšna drama
dogaja nedaleč proč, na osnovi podobnih pravic, ki jih ima center za
socialno delo. Oglejte si dramo družine Trifunović in pomislite, kaj se
bo zgodilo, če jutri (ne po svoji krivdi) ostanete brez službe in boste
prisiljeni živeti v nekomfortnem stanovanju. Ali če boste za svoje delo
dobivali vedno manj denarja, kar vas bo potisnilo na prag revščine?
Bo
“škoda na otrokovem premoženju” in njegova prikrajšanost za “druge
koristi”, ki jih ne boste mogli plačati, razlog, da vašega otroka dajo
nekomu, ki je bolj premožen?
Srhljivo,
vendar lahko zakon, kot je zdaj napisan, brez omejitev in varoval, to
dopušča. Praksa, ki jo lahko vidite na spodnjem posnetku, pa to
potrjuje. Tolmačenje, da niso tako mislili, ko so zakon pisali, ne bo
imela nobene pravne veljave, če bo kdo želel zlorabiti takšno ohlapno
zakonodajo.
https://blip.tv/miroslavm/drama-porodice-trifunovic-27-2-2012-5987368
Prehrana po zakonu?
Družinski zakonik se v že navedenem 160. členu spušča tudi v odločitve, povezane z zdravljenjem, prehrano in vzgojo otroka.
V 176. členu pa celo dodaja: “Sodišče
lahko odloči o zdravniškem pregledu ali zdravljenju otroka brez
soglasja staršev ali v nasprotju z njihovo odločitvijo, kadar je to
nujno potrebno, ker je ogroženo njegovo življenje ali je huje ogroženo
njegovo zdravje.” In
če lahko pri tem členu upamo, da je beseda “ogroženo življenje”
zadostna varovalka pred zlorabami, je tukaj še vedno 160. člen (glej
zgoraj), ki je napisan tako široko, da dejansko ne morete dokazati, da
je vaše ravnanje pravilno.
Če
se, denimo, prehranjujete vegetarijansko in boste celo z zdravniškim
pregledom dokazali, da je vaš otrok zdrav, še vedno obstaja odprti sum,
ali mu bo vaše početje danes morda škodovalo v prihodnosti.
Člen
je zapisan zelo ohlapno in ga mnogi še opazili niso. Prah se je
dvignil, ko je na javni predstavitvi tega zakona njegova zagovornica dr.
Mateja Končina Peternel, sodnica Vrhovnega sodišča RS, izjavila
naslednje:
“… da starši včasih iz raznih verskih in drugih prepričanj pač odločajo o različni prehrani otroka, ki seveda ni (v redu – naš pripis)…,
ali pa celo zavračajo različne zdravstvene in zdravniške posege, s
čemer seveda otroka ogrožajo.” Citirani stavek dr. Mateje Končina
Peternel je problematičen za mnoge starše. Kaj je “različna prehrana
otroka, ki seveda ni …, s čimer seveda otroka ogrožajo”? Se lahko
starši, ki otrokom dajejo vegetarijansko ali vegansko prehrano,
upravičeno bojijo, da bodo obtoženi ogrožanja otroka in se morda znašli v
katerem izmed postopkov za odreditev ukrepov za varstvo otroka po DZ?
Je
imela dr. Končina Peternel morda v mislih hitro, ničvredno hrano (junk
food), sladkarije, predelano hrano, hrano, ki vsebuje antibiotike,
hormonske motilce, pesticide, herbicide, težke kovine, konzervanse itd.,
skratka hrano, za katero je danes že vsakemu normalno razgledanemu
človeku jasno, da “seveda” otroku škodi? Bojim se, da ne – namreč to je
prehrana, ki jo uživa velika večina otrok,
tako doma kot tudi v državnih šolah in vrtcih, torej ni “različna”, pa
tudi ne moremo je pripisati “raznim verskim in drugim prepričanjem
staršev”. Na žalost torej ne moremo upati, da bodo ukrepali pri tako
eklatantnem ogrožanju zdravja otrok. Ostane torej prehrana, ki se
razlikuje od načina prehranjevanja večinskega dela prebivalstva –
vegetarijanska prehrana in njene različice.
Bojazni staršev, da se vegetarijanska prehrana s strani državnih
institucij in medicinske stroke lahko smatra za prehrano, ki otroku
škodi, so zelo realne. V nasprotju s tujimi prehranskimi strokovnjaki
namreč
naši pediatri menijo, da vegetarijanska prehrana za otroke do dveh let
sploh ni primerna, pozneje pa morda ni škodljiva (mnenje Razširjenega
strokovnega kolegija za pediatrijo o primernosti
vegetarijanske prehrane, z dne 24.5.2006, je nedvoumno: “Mnenje
strokovnjakov pediatrične klinike je, da /…/ je vegetarijanska
prehrana po drugem letu morda lahko ob strogo nadzorovani in dragi
sestavi neškodljiva (nobenih znanstvenih dokazov pa ni, da bi bila
koristna). V praksi je sestava vegetarijanske prehrane zaradi strokovnih
in ekonomskih vzrokov pogosto pomanjkljiva in kot taka zdravju celo
škodljiva in je zato splošno ne priporočajo.”) Več o tem, kaj o
vegetarijanski prehrani meni slovenska pediatrična stroka in koliko se
to ujema s strokovnimi smernicami v tujini, si lahko preberete na
naslednjem spletnem naslovu: http://www.ekomagazin.si/Prehrana/Prehrana/Slovenski-pediatri-niso-st....
V intervjuju s prim. Marjeto Sedmak, dr. med., svetnico, v. d.
predstojnika Kliničnega oddelka za gastroenterologijo, hepatologijo in
nutricionistiko Pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra
v
Ljubljani, o novih smernicah prehranjevanja dojenčkov (od rojstva do 1.
leta starosti), ki so bile na nacionalni ravni sprejete v letu 2010
(celotni intervju lahko najdemo na spletni strani
http://www.nasa-lekarna.si/clanki/clanek/nove-smernice-prehranjevanja…),
je nadalje jasno izraženo tudi stališče stroke glede veganske in
makrobiotične prehrane: “Vegansko in makrobiotično prehrano pa
absolutno prepovedujemo, saj sploh nista primerni za dojenčka.” Če
povzamem: po mnenju slovenske stroke je vegetarijanska hrana za otroke
do drugega leta starosti zagotovo škodljiva, po drugem letu starosti pa
morda ne. Veganska in makrobiotična prehrana pa sta absolutno
prepovedani za otroke do 1. leta starosti. Glede na citirana določila
160. člena DZ pridemo do sklepa, da je dejansko ogrožen otrok, ki še ni
star dve leti in uživa vegetarijansko prehrano, verjetno ogrožen je
vegetarijansko hranjen otrok, starejši od dveh let (stroka pravi, da
morda ne, pri čemer pa še dodaja, da je vegetarijanska prehrana v
praksi pogosto škodljiva in se zato na splošno ne priporoča), najbolj
ogroženi pa so dojenčki do 1. leta starosti, ki uživajo vegansko ali
makrobiotično prehrano. Za vse te kategorije otrok iz citiranih stališč
stroke jasno izhaja, da že trpijo ali je zelo verjetno, da bodo utrpeli
škodo, in da je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala,
posledica storitve ali opustitve staršev. S tem je podan pogoj za
izrekanje ukrepov za varstvo koristi otroka.
Zdravljenje otroka proti vaši volji.
Zdravljenje
v nasprotju z voljo starša do zdaj ni bilo možno. Zakon o pacientovih
pravicah v 35. členu določa, da z izjemo nujne medicinske pomoči pri otroku ni dovoljeno opraviti posega brez dovoljenja
staršev, pri težjih posegih (operativni ali drugi medicinski poseg,
povezan z večjim tveganjem ali večjo obremenitvijo, oziroma medicinski
poseg, ki utegne imeti pomembne posledice za otroka) morata dati
privolitev
oba. Odmik od teh načel v Družinskem zakoniku, pravzaprav možnost
izničenja tega temeljnega upravičenja staršev, bistva starševske skrbi
(o čemer do zdaj sploh ni bilo govora), pomeni pot v
neznano in odpira mnoga vprašanja.
176. člen:
“Sodišče
lahko odloči o zdravniškem pregledu ali zdravljenju otroka brez
soglasja staršev ali v nasprotju z njihovo odločitvijo, kadar je to
nujno potrebno, ker je ogroženo njegovo življenje ali je huje ogroženo
njegovo zdravje.”
1. Kaj sodi pod pojem “zdravljenje”?
Tudi naši odvetniki so si vzeli čas in raziskali, kaj sodi pod opredelitev zdravljenja.
Na
podlagi ustavne odločbe številka U-I-127/01-27 se pod pojmom
zdravljenja šteje tudi cepljenje. Odločba pravi, da je treba “izraz
‘zdravljenje’ iz tretjega odstavka 51. člena Ustave /…/ razumeti široko,
tako da zajema uporabo vsakega posameznega zdravstvenega ukrepa, bodisi
kurativnega bodisi preventivnega, torej kakršnega koli medicinskega
posega”. Torej se lahko socialni delavec namesto vas odloča, ali bo vaš
otrok zaužil antibiotike, ali ga bodo operirali, obsevali, mu dovajali
kemoterapijo, dajali pomirjevala ali ga izpostavili drugim posegom.
Zasliševanje brez vednosti staršev
181.
člen dovoljuje socialni službi, da zaslišuje otroke brez soglasja
staršev. Morda je ta ukrep res nujen za najhujše oblike ogrožanja otrok,
kot sta spolna zloraba ali fizično trpinčenje, vendar v zakonu to ni
opredeljeno.
181. člen
(omejitev pravic staršev v postopkih pred centri za socialno delo)
(1) Center za socialno delo lahko v postopkih v zvezi z otrokom razgovor
z otrokom opravi brez soglasja staršev, če oceni, da je to v korist
otroka.
(2) Zaradi varstva koristi otroka lahko Center za socialno delo staršem zavrne vpogled v zapisnik o razgovoru z otrokom.
Povedano
drugače, centri za socialno delo dobivajo izredna pooblastila brez
omejitev, če pa jih bodo zlorabili, s tem ne bodo kršili zakona, saj
zakon ne opredeljuje, kdaj bo šlo za zlorabo teh pooblastil.
Recimo,
da bo večina socialnih delavcev ravnala po vesti in le v dobro otroka.
Ali smo res prepričani, da ob takšnih nedorečenostih in luknjah v zakonu
ne bo prišlo tudi do zlorab novo pridobljene moči brez nadzora?
Grožnje kot razlog, da glasujemo ZA?
Po
spletu so začela krožiti tudi takšna mnenja, da je zakon treba čim prej
sprejeti, kljub vsem navedenim pomislekom, saj bi v primeru, da ga
zavrnemo, dobili še hujšega, ki ga bosta pisala desnica in Cerkev.
Grozijo nam, da nas potem čaka ukinitev pravic do splava, omejitev
kontracepcije, verouk v šolah in podobne dodatne omejitve naših
svoboščin.
Nekdo očitno izgublja živce pred vse večjim poglabljanjem ljudi v vsebino zakona.
Tako
kot smo se poglobili v tega in ga NE BOMO PODPRLI, dokler ne bo
dorečen, jasno opredeljen in z jasnimi sankcijami nosilcev novih
pooblastil v primeru njihovih zlorab, tako ne bomo podprli tudi kakšnega
drugega, ki bi bil še slabši.
Gre
preprosto za to, da se zavemo, da imamo moč soodločanja in jo odgovorno
uporabimo. Ne zato, ker se bojimo levih ali desnih, temveč zato, ker
VSI potrebujemo zakon, ki bi bil bolj dorečen, bolj odgovoren in bolj
izvedljiv brez zlorab.
Zato bom glasovala PROTI in zato bom dejavno sodelovala pri pripravi boljšega, ki si ga vsi zaslužimo.
Sanja Lončar
*************************************************************************
.
for virginity 
janko …maš super podpis …
, zdele še nisem.
