Reply To: Zhan Zhuang
Forum Duhovnost › Forumi › Duhovna rast › Zhan Zhuang › Reply To: Zhan Zhuang
snowcat :)tadej pretner wrote:
Torej. Položaj stopal obrnjen noter (špičke) – po kraniosakralni terapiji (KRST) to povzroča spontani STILL POINT, to je stanje pri katerem se hrbtenica podaljša, nastanejo spontani samozdravilni procesi lahko bi rekli kot posledica sproščanja blokad, katere ovirajo stegnjenje hrbtenice. Ta položaj stopal tudi fiksira medenično dno – malo naprej – to je tudi v skladu s KRST fizično delovanje s ciljem podaljšanja hrbtenice. Telo aktivira stabilizatorje in telo resno lahko stoji, tudi če človek spi. SMS je zasnovan na sodelovanju centralnega živčnega sistema in mišičnega aparata.
snowcat
Vse pet, ampak če boš šla na internet, boš videla, da od demonstratorjev Zhan zhuanga praktično nihče nima stopal obrnjenih navznoter. Mi smo se sicer v šoli učili pozo s stopali navznoter, ampak to je mene naučil en tip, ki sicer že leta redno vadi TAO, kot sem rekel, pa na netu te poze ne opaziš niti pri ne vem kakšnih mojstrih. Očitno to pozo uporabljajo le nekatere redke struje taoizma oziroma zhan zhuanga.
Je tanka meja med spontanostjo in kontrolo/prepričanjem. Jaz sem pač nekako se odločila, da kadar se telo samo premika, da temu dam zeleno luč in pač opazujem kwa se dogaja. Zavestno je pa dihanje. To je edina moja konkretna odločitev, da diham in da vem kako diham, torej, da opazim, če me kaj ovira. Je pa res, da recimo imam izkušnjo iz dinamične meditacije OSHO, faza STOP, kjer sem se odločila, da bom imela roke gor, tud, če padem v nezavest. Kaj je pa delalo telo je bilo skorajda neverjetno…. nisem spustila rok in kadar je pričela glasba za zadnjo fazo sem prvič v življenju začutila veselja, da sem živa.
Na mene je v tej smeri naredil najbolj vključen vtis ,,the power of now,, Edgar toll, kjer opisuje ali razmišlja naglas o tem, kaj se dejansko zgodi, da mi se premaknemo. Recimo, da dvignemo roko. Se spomnim, da sem takrat sedela na stopnicah pred hišo … sedim in mislim na to, da dvignem roko….nič. Rečem na glas ,,dvigni roko,, ….nič. Se odločim, da dvignem roko….nič….. se spomnim na knjigo One Flew Over the Cuckoo’s Nest by Ken Kesey, kjer je bil karakter, kateremu so roke letele kar same in šele kadar jih je pogledal, so se umirile. Ta fenomen pa opisuje Oliver Sacks v knjigi ,,a man who mistook his wife for a hat,,
Dvignem roko. Kako to ? Me je fascinirala ta lahkota, samoumevnost in eleganca. Kasneje sem pri eni delavnici se soočala s enim likom mojega notranjega sveta in ideja, da bi se premaknila mi je bila tako tuja, kot da ta varianta sploh ne obstaja v tej dimenziji, kot da bi slepemu človeku razlagali, da je slep….kwa ???……
Ok, bi bilo zanimivo vprašat te mojstre, zakaj imajo stopala zravnana/paralelna……
snowcat