Reply To: Želje
Lepo pozdravljena Zofija
Poglej, preprosto- človek, ki ne verjame v inkarnacijo, ima problem uvida v celoten obseg karme, vzroka posledice..Seveda se osredotoča na to (eno ) življenje in poskuša na vsak način doseči čim več (recimo na duhovnem- holističnem pogledu osebnosti) v smislu realizacije v TEM ŽIVLJENJU. Tak človek včasih malce težje razume, da je končna realizacija vezana na več življenj in lekcije, ki jih tukaj predeluješ so le del razvoja zavesti duše (zavest zavesti)…In seveda se obremenjuje s časom, ker bi rad vsekakor rad “spregledal” tukaj in sedaj in se ne zaveda, da je vsak dan in izkušnja delček delčka v konceptu neumrljivosti duše. Nekaj podobnega kot to, da človek verjame, da danes mora (recimo) pokositi vso posest, ker je jutri napovedan dež.In seveda mu ne uspe, nakar se s tem bremeni. Če pa bi se zavedal, da po dežju pride spet suh dan, bi delal sproščeno in dan bi mu minil normalno, nestresno.
Te ortodoksne teravadske budistične filozofije gre jemati z določenim razumevanjem večje obsežnosti kot pa je le gonja proti željami in čim prej iz tega telesa,fizisa. . Ko pa imaš vero in prepričanje, da je življenje del “življenja”duše, lažje greš skozi življenje, zavedaš se, da je prav, da izkusiš sex, prehrano, telesne užitke v vsej meri, da si na podlagi njih nabereš izkušenj, ki so trajne in ustvarjene na praktičnem preizkusu, ne pa hipotetične. Ko se zaveš, da imaš čas, si ga vzameš in vsako stvar lepo prehodiš, ne da bi sedel, prehiteval z osredotočanjem na prakse, ki jim nisi dorasel…ves čas te preganja- kaj vse zamujam, ker v sebi resnično ne zmorem tega, onega- vse kar prebereš v literaturi…vendar bi se človek moral zavedati, da mi sami startamo v življenju z različno “duhovno “prtljago, izkušnjami in hodimo malce različne karmične poti, ker nimamo (že ob rojstvu) enake izkušnje. In tisto kar je doživel neki “janez”, ni rečeno, da moraš ti…In če se je “janez” odrekel materialnim užitkom, ne rabiš tega še ti, ker janez je prehodil to pot, ti jo pa šele boš. Vezanost na eno življenje, nesprejemanje reinkarnacije, nezavedanje osebne karme…je hudo breme za človeka. Ni pa obvezno, ker marsikdo integrira na podlagi prejšnjih izkušenj -vse sedanje dogajanje-kot izkušnje, in ko se jih dovolj nabere- ŽIVI življenje v vsej preprostosti, ne da bi se ukvarjal s tem, kaj je nekdo od duhovnih učiteljev podal- katero smer, ker “čuti” sebe in “svojo ” pot…Poti imamo različne, cilj pa isti…pa govorim o končnem cilju, ne cilju enega- tega življenja. Nekako bi dejal- bodi zadovoljen s tistim kar uspeš sprejeti kot izkušnjo in ne segaj po zvezdah, ki so predaleč.Tisto kar storiš in se zavedaš, naj ne bo iluzija, ampak realnost v vseh oblikah, ker le tako boš zadovoljen s svojim razvojem in delom. In boš malce mirneje spal.
Aha, na kratko- človek, ki ima prepričanje, da mu to -edino življenje polzi skozi dlani, ko se sreča z “duhovnostjo” prehiteva, preskoči materialno plat izkustva, ne da bi se zavedal, da je to neizbežen temelj in osnova, je štart v razvoju- vsakega življenja posebej- ker je snovno izkustvo nedeljivo vezano na življenje “tukaj in sedaj”.
Lepo bodi
Matjaž
zepo2010-10-30 18:34:50