zepo wrote: …Človek ima mnogokrat občutek, da ZAMUJA…da miu čas polzi med prsti, da ne bo mogel realizirati vsega, kar naj bi. V ta razred bi priklopil tudi vztrajno gonjo v duhobvnosti- v smislu, da bom ja dosegel “razsvetljenje”. Morda se zdi smešno, vendar je to zelo pogosto in sam poznam mnogo takih ljudi. Pri vsem “duhovnem” življenju pa pozabljajo na “malenkosti” kot so:otroci, družina, male radosti v lajfu, pogled iz gore v dalj, pozabljajo na petje ptic, na šum vetra in potoka, na majhne prijaznosti in nasmehe…vse v namenu- čim prej iz tega telesa. In za “malenkosti” ni časa. Mnogo mamic in očkov poznam, ki rečejo otroku:daj mi mir, moram meditirat!! Tudi prev..seveda…Če pa se človek zaveda, da gre razvoj tudi spontano (in verjetno naj bi teko tudi šel) si vzame čas in mu ne uidejo takšne okoliške “malenkosti”….
Vprašanje je zakaj nekdo hoče dosežt razsvetljenje…? Da bi kao pobegnil iz fizisa al da bi kao pomagal drugim…
V drugem delu je pa osebek padel na izpitu dharme…dharma družinskega človeka je da skrbi za familijo ipd…skratka tak osebek slepi samega sebe…
Sem se pa prav malo smejal ko je bilo malo govora o reprodukciji, družini, seksu ipd…Zraven drugih stvari je treba upoštevati tudi dharmo…v preteklosti so bili tudi jogini, ki so bili zelo vzdržni in ne vem kaj še vse…in so imeli spolne odnose…ne zaradi osebnih želja, ampak da ne bi določena rasa oz. narod izumrl…skratka to je bila za njih kao dharma…in imeli so prav…
Kdo je pa rekel da človek ni bil nekoč hermafrodit…Blavatska v tistih svojih knjigicah pravi, da ko bo večina človeštva dosegla tretje planetarno posvečenje in bo evolucijsko toliko napredovalo, bo ločenost na moške in ženske počasi začelo izginjat…skratka človeček bo postal kao hermafrodit z zelo veliko stopnjo zavesti (v primerjavi z danes)…v tem primeru pa veljajo čist drugačna pravila reprodukcije ljudi…
Skratka pravi jogin ne beži iz fizisa…on se zaveda da je namen življenja poduhoviti materijo…kar pomeni, ko bo njegovo fizično telo 100% poduhovljeno (iz svetlobe) takrat bo lahko kao zapustil telo (umrl) al pa se po naše povedano dobesedno razblinil…povedano ezoterično- odvrgel bo nižja telesa in ostal v buddhičnem…vse ostalo se pa itak dogaja usput…skratka želje se zmanjšujejo in nakoncu puf, nema jih više…V bistvu ostanejo želje ki izvirajo iz nivoja duše, ampak to za moje pojme niso več želje, ampak je resnična notranja narava vsakega posameznika…
