Reply To: zdravilne rastline
Forum Duhovnost › Forumi › Zdrava prehrana › zdravilne rastline › Reply To: zdravilne rastline
Letos je že mimo ampak kljub temu:
Za
zdravje, lepoto in užitek
Beluši
ali šparglji (latinsko Asparagus officinalis) sodijo med beluševke s posebnim
okusom. Uporabljamo le poganjke, ki so lahko beli, zeleni ali v novejšem času
tudi vijolični.
Beli šparglji so manj grenki in
bolj blagega okusa, pridelujejo pa jih z zasipanjem z zemljo in prav zaradi
pomanjkanja svetlobe ostanejo poganjki beli.
Zeleni šparglji so divji in
rastejo po primorskih goščavah, ali pa so gojeni brez zasipanja. Vršičke divjih
zelenih špargljev je težko nabirati, zato so dražji, toda tudi precej bolj
polni z vidika vsebnosti snovi, saj imajo količinsko skoraj še enkrat toliko
mineralov in vitaminov. Vijolični beluši so pravzaprav novost in vsebujejo več
sladkorja. Lahko jih uživamo surove ali pa uporabimo pri sadnih sladicah.
Krepijo spolno moč
Šparglji izvirajo iz Kitajske ali
Male Azije; gojili so jih že pred nekaj tisoč leti. Od azijskih popotnikov so
jih prevzeli stari Grki in Rimljani. Zgodovinski viri navajajo, da jim je
zdravilnost pripisoval že Hipokrat, menda so jih cenili rimski voditelji, med
njimi cesar Avgust, ki jih je imel za svojo najljubšo jed. Oboji pa so jih
šteli kot rastlino, ki krepi spolno moč, zlasti moško.
Pri Rimljanih so v premožnejših
krogih imeli navado, da so za poroko nevestam pripravili šopek iz špargljevih
vršičkov, kar je imelo simbolen pomen, češ da bo nevesta možu v spolno spodbudo
… Kljub temu so se šparglji v Evropi med ljudmi razširili šele v šestnajstem
stoletju in kmalu prepluli Atlantski ocean ter se razširili med ameriškimi
prišleki in tudi indijanskimi plemeni.
Bogat vir folne kisline
Sezona špargljev se začne v
aprilu in traja do sredine junija, najboljši pa so prav mladi šparglji v prvih
dneh maja. Moj mož je kot mlad fant s starši nabiral divje šparglje po Sv.
Marku, griču nad Šempetrom, kjer so se skrivali kot ovijalke okrog robid in
akacij, zato so se med nabiranjem velikokrat zbodli na njihovem trnju, ko so
stikali med grmovjem in goščavo na robu gozda, tik nad ali pod cesto, ki vodi
na vrh griča. Je že tako, da so morali plačati določen davek za poznejši
užitek.
In v čem je prednost špargljev,
kar jim daje tak velik sloves med ljubitelji? Šparglji so zelenjava, ki jo
moramo uvrstiti na jedilnik med škrobnate jedi, meso in sladice. So zelo
priporočljivi, ker imajo zelo veliko vitaminov in mineralov. Šparglji so
izredno bogat vir folne kisline ter drugih vitaminov skupine B ter C in E,
kakor tudi karotenoidov, zlasti betakarotena. So tudi bogat vir zaščitnih
flavonoidov posebno rutina.
Toda največ zaslug za sloves
pravega afrodiziaka gre iskati v bogastvu mineralov, med katerimi izstopa redek
mineral molibden. Ta je sestavina vseh tistih encimov, ki so odgovorni za
razstrupljanje in razkisanje telesa. Molibden pomaga odplavljati sečno kislino
in zato pomaga preprečevati putiko. Tu sicer trčimo na neskladje z raznimi
dietami, saj imajo šparglji tudi purine, ki putiko spodbujajo, a jih je v
primerjavi z mesom tako malo, da je škoda za telo večja, če se špargljem
izogibamo.
Poleg molibdena imajo šparglji še
silicij, ki krepi in napenja vezivno tkivo, vzdržuje telo v dobri kondiciji in
preprečuje celulit. Veliko je tudi kroma, ki pomaga zniževati krvni sladkor in
vpliva na boljše delovanje encimov, ki sodelujejo pri presnovi maščob. Šparglji
so zato odlična jed za sladkorne bolnike; tudi zato, ker skoraj nimajo
ogljikovih hidratov in maščob. Tu so še minerali, kalij, cink, fosfor, mangan
in magnezij ter kositer, baker, železo in jod. Cink krepi žile, poskrbi za
zdrav želodec in pospešuje pravilno delovanje možganov. Zanje skrbi tudi
asparagin, kot eden najznačilnejših sestavin špargljev.
Odlični diuretiki
Od omenjenih koristnih snovi
moramo nujno poudariti visoko vsebnost folne kisline (vitamin B9) za izdelavo
hormonov, vitamine B1, B2, B3, B6 ter A, C in E, kakor tudi balastne snovi in
antioksidante. Šparglji vsebujejo tudi glutation, eno najmočnejših
antikarcinogenih snovi. Flavonoid rutin v špargljih krepi stene krvnih žil in
varuje kapilare pred poškodbami.
Ker so skoraj brez kalorij, delujejo
shujševalno in tudi prečiščevalno. So namreč odlični diuretiki, ki menda
odplavijo tudi marsikateri ledvični kamen. Ker tudi pospešujejo prebavo, jih
priporočajo vsem, ki so nagnjeni k zaprtju, saj vsebuje veliko dietnih vlaknin.
Zaradi aminokisline tirozin pa so priporočljivi za vse, ki imajo težave s
ščitnico.
Najpomembnejša učinkovina v
špargljih pa je zagotovo asparagin, ki se nahaja le v vršičkih. Asparagin
poveča dejavnost ledvic in pospeši izločanje urina; edina negativna posledica
uživanja špargljev je, da ima zaradi jantarjeve kisline in amoniaka urin
neprijeten vonj. Poleg asparagina so v špargljih še druge zdravilne učinkovine,
med njimi biotin za lepe lase in lepoto kože. Od ogljikovih hidratov, ki jih je
količinsko zelo malo – zato so šparglji dietna hrana – pa omenimo inulin. Ta
spodbuja delovanje koristnih bakterij v debelem črevesju. Zraven so tudi
frukto-oligosaharidi, ki spodbujajo razmnoževanje dobrih bakterij. Šparglji
vsebujejo tudi protodioscin, ki skupaj z mineralom mangan preprečuje izgubo
kostne masa oziroma osteoporozo.
Šparglje
pripravljamo na veliko načinov: najbolje kar surove ali marinirane, pa tudi
kuhane in pečene v jedeh. Kot priloga k mesu in sirom, z jajcem, kot narastek
ali celo kot sladico. Vedeti pa moramo, da ob špargljih lahko postrežemo samo
bela vina, nikakor ne rdečih, sicer izničimo vitamin B1, ki je za spomin.
Uživamo samo vršičke divjih in gojenih špargljev; trše stebelne dele moramo
zavreči. Najlažje je pripraviti tanke divje šparglje, debelejše bele pa je
včasih potrebno olupiti.
Šparglje
vsakega posebej vzamemo v roko in jih začnemo lomiti v smeri od vršička
navzdol. Od tam naprej, kjer se steblo noče več odlomiti in se samo upogne,
steblo zavržemo. Ker šparglji vsebujejo nitrate, jih ne smemo pogrevati. Če jih
ne uspemo vse takoj porabiti, potem jih moramo spodaj malce prerezati, jih dati
v vodo, ali zaviti v mokro brisačo ter jih shranimo v hladilnik, a ne več kot
pet dni.
Vir: Primorske Novice, 4.maj , 2013, Marija Merljak , strokovnjakinja za prehrano
strelka2014-08-22 15:22:41