Reply To: zdravilne rastline

Forum Duhovnost Forumi Zdrava prehrana zdravilne rastline Reply To: zdravilne rastline

#25355
strelka
Participant

dober članek

Jožica Bajc Pivec: Zeliščarski kotiček – Prava Lakota Natisni
Prejšnji mesec sem se pritoževala čez vreme. In na ga zlomka,takoj sem dobila svojo porcijo. Neusmiljeno vroče sonce minulih dni mi je krepko pokazalo svojo moč. In mi dalo svojo lekcijo. Vsako vreme ima svoj namen, samo videti ga moramo znati. Zelišča pa kot da so komaj čakala na sonce. Hitijo s cvetenjem in zorenjem, da jih moja sušilnica komaj dohaja. Kar nekaj koristnih rožic mi je pobegnilo. Pa nič zato. Saj se za vsako tegobo najde več učinkovitih zelišč. Eno od njih mi sigurno uspe nabrati. Med najlepšimi poletnimi zelišči je prav gotovo prava lakota s svojim rumenim cvetjem, ki kot v oblačkih krasi travnike. Da o njenem opojnem medenem vonju niti ne izgubljam besed.

PRAVA LAKOTA Gallium verum

Prava lakota raste na suhih, delno vlažnih travnikih, pašnikih, ob poteh, po mejah in nasipih. Najdemo jo v Evropi, Aziji in Severni Ameriki. Rastlina zraste do 60cm visoko, z iglicam podobnimi lističi s priostreni konico. Cveti od junija do septembra. Ima drobne rumene cvetke, ki zelo močno dišijo po medu. Njen okus je trpek in kisel. Uporabljamo celotni zelišče, ki ga nabiramo v času cvetenja.



Vsebuje eterično olje, saponine, flavonoide, čreslovine, kumarine, organske kisline, veliko kremenčeve kisline in fermente.

Pravo lakoto so poznali in uporabljali že daleč nazaj v preteklosti. V srednjem veku so lakote uporabljali za zdravljenje zlatenice in rakastih obolenj. Pri Germanih je bila lakota posvečena boginji plodnosti, ljubezni, zakona in poroda. Posušeno zelišče so polagali porodnicam pod rjuhe.

Na podobnih rastiščih uspeva tudi Plezajoča lakota (Gallium aparine ), ki na splošno vsebuje iste zdravilne snovi in učinkovine, kot prava lakota. Plezajoča lakota je izrazite plezalka in zraste do 1,5 m.

Njeni listki so podolgovati, suličasti, deblo je ob kolencih zadebeljeno in dlakavo. Cvetje je belo, vonj je nežen in prijeten, okus pa nekoliko zagreni. Uporabljamo jo za enake namene kot pravo lakoto.

Uporabnost – koristnost:

– deluje diuretično,
– spodbuja delovanje jeter,
– v čajnih mešanicah pomaga pri »čiščenju krvi«,
– pri zatiranju kožnih okvar,
– pomaga pri vnetju jezika
– ugodno deluje pri želodčnem in žolčnem katarju,
– zelo ugodno deluje pri bolečem uriniranju,
– pomaga pri bolečinah zaradi kamnov v sečilih,
– koristna je pri oteklih bezgavkah,
– z mazilom iz lakote si pomagamo pr številnih kožnih obolenjih:
– gnojni mehurčki, trdovratne tvorbe, kožni izpuščaji, zanohtnice, lišaji, psoriaza,
– opazili so ugodne učinke tudi pri rakastih obolenjih.



Uporaba:

Čaj
– za zdravljenje vnetja jezika
2 čajni žlički zelišča prelijemo z 1 skodelico vrele vode. Precedimo po 3-5 minutah. Ko jer primerne temperature ga najprej zadržujemo v ustih, malo požvrkljamo in izpljunemo. Usta lahko tudi samo izpiramo.
– pri težavah s sečili
Dve čajni žlički droge pripravimo kot zavretek. Pijemo po dve do tri skodelice na dan.

Kopeli
100g suhega zelišča prelijemo z dvema litroma vrele vode. Pustimo, da stoji 20 minut. Odcejeno tekočino dodamo v vodo za kadno kopel. Uporabno pri kožnih težavah.

Sok
Iztisnemo sok iz cele sveže rastline (steblo, listi, cvetovi). Z njim si mažemo kožo pri različnih kožnih obolenjih. Svež sok je veliko učinkovitejši od čaja. Je eno najboljših naravnih zdravil pri vseh kožnih obolenjih, tudi pri kožnem raku in psoriazi.
S čistim sokom lakote mažemo kožo nekajkrat na dan, za ponoči pa pripravimo obloge s tem sokom. Uporabljamo vedno sveže gaze, uporabljene vedno sežgemo!
Pri raku na jeziku pijemo dnevno 1 kozarec soka iz sveže lakote. Pijemo ga po majhnih požirkih skozi ves dan. Istočasno nekajkrat na dan zadržimo sveži sok lakote v ustih 10 do 15 minut in ga nato izpljunemo.

Obloge
Obloge uporabljamo pri obolenjih limfnih žlez. Na obolela mesta dajemo obloge iz toplega čaja. Še večji učinek dosežemo z oblogami iz svežega soka lakote. Istočasno pijemo čaj ali sok iz lakote.

Mazilo iz svežega soka
Sveži sok lakote na sobni temperaturi zmešamo z domačim maslom. Uporabljamo za pri kožnih obolenjih. Hraniti ga moramo v hladilniku, ker se zelo hitro pokvari.



Mazilo
Potrebujemo dve zvrhani prgišči sveže lakote ter:
– 250 g kokosove masti in 250 g hladno stiskanega olivnega olja;
ali
– 330 g rastlinske ali kokosove masti (lahko tudi stopljenega svinjskega sala), 1 dl hladno stiskanega olivnega olja
in 76 g čebeljega voska. Trdo maščobo segrejemo tako, kot bi pekli zrezke (ne sme se zažgati), zelo na hitro spražimo zelišče lakote, da spusti sokove. Odstranimo z ognja in damo na hladno preko noči. Zjutraj rahlo segrejemo, da se mast stopi, dodamo olivno olje in čebelji vosek, če smo delali po recepturi z njima. Nato tekočo mast precedimo skozi gazo v pripravljene lončke. Delati moramo zelo hitro, ker se masa hitro hladi in strdi. Hranimo na hladnem (v hladilniku).
To mazilo je zaradi toplotne obdelave bolj obstojno. Uporabljamo ga lahko kot mazilo za obraz. Ugodno deluje na brazgotine po operacijah. Z njim si mažemo roke, koža je po njem mehka in gladka. Ob vztrajni uporabi obledijo tudi pege na obrazu in rokah.
Uporabljamo ga lahko tudi pri rakavih obolenjih, kjer z njim delamo obloge. Krpice menjamo vsake tri ure in jih po uporabi sežgemo. Priporočam uporabo gaze.

Uporaba v vete
rini
S svežim sokom lakote lahko mažemo kožna obolenja pri živalih.

Ne glede na način uporabe, je najbolj učinkovit svež sok. Lahko pa seveda uporabljamo tudi posušeno zelišče.

“Kdor vsak dan ne posveti nekaj čas svojemu zdravju,
mora vsak dan žrtvovati veliko časa za bolezen.” (Sebastian Kneipp)

Vse dobro vam želim
Jožica


Viri:
pater Ašič S., Priročnik za nabiranje zdravilnih zelišč
Ingrid in Pete Schönfelder, Zdravilne rastline – vodnik
Wilfort R., Zdravilne rastline in njih uporaba
pater Marčinković J., Božja biljna ljekarna
Dr. Galle – Toplak K., Zdravilne rastline na Slovenskem
Kneipp S., Kneippova domača lekarna
Internetne strani

http://www.mychi.si/si/julij_2013/jozica_bajc_pivec_zeliscarski_koticek__prava_lakota.html

Lepo je če deliš