Reply To: Ustvarjalnost
Forum Duhovnost › Forumi › Duhovna rast › Ustvarjalnost › Reply To: Ustvarjalnost
YesYes wrote:
Se mi pa na sploh zdi, da je to ena največjih mor današnjega modernega sveta. Če malce pogledaš okrog sebe, vidiš, da ogromno ljudi preprosto spi in sploh nič pametnega ne ustvarja. Nekako so naravnani na to, da odpikajo tistih svojih osem ur v službi, od katerih so tako ali tako večino časa v glavi odsotni, hitro popoldansko kosilo, potem pa več ali manj ležanje pred televizijo in počivanje od napornega dne. Življenje pa mineva, ne da bi zaužili en sam trenutek njegove sladkosti.Sem že večkrat razmišljala zakaj je tako, in sem potem na podlagi lastne izkušnje prišla do zaključka, da je to v veliki meri povezano z ločenostjo od Boga. Ker dokler si ločen, tudi ustvarjalnosti ni, ker je ravno Bog njen izvor. In ker je danes velika večina ljudi od Boga oddaljena bolj kot kdajkoli prej, je na svetu tudi toliko spečih ljudi, ki v bistvu sploh ne vedo, kaj bi počeli sami s seboj.Prebujajoča se Nataša
Bravo Nataša. Tole, o čemer pišeš, je glavna poanta učbenika za bioterapevte, ki ga bom končal danes. V čem je štos? Eden kozmičnih zakonov iz Tabule smaragdine pravi, da je “moč duha popolna, ako je usmerjena k zemlji” in v tej misli lahko iščemo poanto tega, očemer pišeš.
– V praskupnosti je bil človek z baravo (in s tem z Bogom) razmeroma povezan. Častil je posamezne bogove – ko je bila suša, so recimo molili k bogu dežja in zaradi vložene skupinske energije se je pogostokrat res uscalo, kar je potrdilo njegov občutek povezanosti. Razmere za preživetje so bile težke in da je preživel, je moral biti odgovoren!
V procesu evolucije pa je človek postavil med sebe in naravo kup materialnih stvari – stanovanjske bloke, avtomobile … in s tem izgubil občutek povezanosti. Začel se je tudi socialno združevati v večje skupine (najprej plemena, kasneje države …) in si organiziral lajf tako, da peščica vlada, drugi pa “delujejo v sistemu”. Imajo občutek, da ne morejo ničesar spremeniti, kadar imamo tak občutek, smo žrtev, od žrtve pa ni pričakovati, da bo odgovorna!
Za žrtev je značilno, da usmerja pozornost na tisto,česar nima, hkrati pa jo išče (potrebe ega) skozi kopičenje materialnih stvari. Ves čas smo torej usmerjeni s pozornostjo na tisto, kar bi radi (v prihodnost), in se hkrati sekiramo zaradi stvari, ki smo jih izgubili (usmerjenost v preteklost), nikoli pa nismo “v sebi”. In tu je poanta ločenosti od Boga – če je Bog povsod, v vsem, si z njim takrat, ko se zavedaš aktualnega trenutka. Nekdo je nekoč napisal: “Bolj si z Bogom, če si med lupljenjem krompirja osredotočen na to, da ga boš čim boljše olupil, kot pa če med lupljenjem krompirja razmišljaš o Bogu”.
Ker izgubljamo energijo z usmerjanjem pozornosti v preteklost in prihodnost, nikdar pa nismo v sedanjosti, nam jo zmanjka zase in naše zdravje je bolj ali manj v riti. Ko smo živčni, prestrašeni, ko nas kaj boli, se s temi občutki ne soočimo, ampak pred njimi bežimo – iz njih preusmerimo pozornost s tabletami, alkoholom, travo, buljenjem v TV … In poanta lajfa je le ta, da se kljub vsem izzivom materialnega naučimo usmeriti pozornost v sedanji trenutek – takrat smo povezani z Bogom, takrat smo polni energije, ustvarjalni … – takrat je moč duha največja!