Reply To: Transurfing realnosti
Forum Duhovnost › Forumi › Duhovna rast › Transurfing realnosti › Reply To: Transurfing realnosti
AVATAR wrote: Človek od svojega rojstva živi v agresivnem okolju, ki ga posiljuje s svojim družbeniM SRANJEM…In ti to dobro veš…Težit človeku, da naj razvije neko višjo zavest v vsakodnevnem agresivnem okolju…ki mu ne da miru…je nesramnost.
No to lahko sprejmem, veliko ljudi me je že imelo za zelo nesramnega…
AVATAR wrote: Ljudje so tako že prikrajšani za svoje življenje…beri…OROPANI.
Ja pomembna je večja slika… Ljudje raje sledijo čredici, sistemu, nihalom, ko pa jih izmolzejo, pa govorijo, da nimajo svobodne volje. Saj si je v bistvu nikoli niso želeli! Želeli so samo v miru hoditi v službo in imeti dovolj dobrin, da bi lahko živeli slikico, ki so jo videli v nekem filmu – enkrat nekdaj (ali pa so si sestavili slikico iz večih filmov :) ).
Ozavestili pa se niso nikoli, niti želje niso imeli…, mogoče pa morajo biti oropani, da jih malo prebudi… ;)
AVATAR wrote: Če bi človek takoj udejanil svoje misli…bi hitro prišel k pameti… ….Same misli in čustva se nikoli ne udejanijo same po sebi…
Ne bi prišel k pameti, ampak ustrašil bi se, ker nebi vedel, od kod se pojavljajo vse te prikazni (ki so v njegovi lastni domišljiji) in bi zapadel v paniko, začutil bi lastno cono somraka in ne bi vedel kdo jo kreira, ta višja realnost kreacije bi se mu sesula, padel bi na nižjo vibracijsko raven bivanja (nazaj v zelo zakasnjeno kreiranje), nato pa bi zaradi te izkušnje najverjetneje pristal v umobolnici. Ja vse misli in čustva, ki jih kreiraš, jih vsak trenutek tudi sam v sebi živiš, nato pa še dolgoročno žanješ sadove le teh…
AVATAR wrote: Večkrat pomislim…zakaj se trudim biti prijazen z ljudmi…ki mi niso vseč ???…Nikoli mi ne bodo vseč…neglede na mojo OSLADNOST…torej lažem samega sebe s svojo prijaznostjo.
To je res ja! Sem se sam včasih isto spraševal… In sem se odločil, da bom vsakemu vse v faco povedal! No in potem pa ko sem bil neprijazen, včasih celo zajedljiv pa mi spet ni bilo všeč… Tako da sem nato ugotovil, da obstaja POT ko da ne lažem sam sebi in hkrati nisem neprijazen; POT ko vsakemu povem vse kot vidim, ampak na najboljši možen način in po možnosti tako, da bo ta oseba sprejela kar največ pozitivnega ali koristnega iz povedanega. Ampak za to je potrebna veliiika kreativnost, visoka energijska raven in veliko strpnosti…
AVATAR wrote: Veš zakaj imam praznino v sebi ???…Ker sem sledil prijaznosti…dobil pa nič…lagal sem samega sebe…zatajil sebe…Ljudje pa so to izkoristili…proti meni…Nobena skrivnost ni…da so ljudje nasplošno…gnoj…pa vzami to kakor hočeš.
Jaz sem večino življenja sledil neprijaznosti, sem recimo že kot najstnik se odločil, da ne bom govoril dober dan, na zdravje,… zakaj bi če pa tega tisti trenutek tega ne čutim. Zakaj bi nekomu rekel dober dan, če premišljujem le o sebi in ne o njegovem dnevu, zato sem le pogledal vstran ali ga pogledal v oči nato pa nemo nadaljeval… No ljudje tega ne sprejemajo glih najbolje, najprej si neprijazen, nato pa si pač čudak, jaz bi jim pač rekel: ”Jaz počnem kaj čutim in si želim, vi pa le to kar so vas naučili, niste pa se morda nikoli vprašali kaj si pa resnično želite…”
Ja v ljudeh je gnoj in zlato, le razmerje teh dveh se razlikuje pri vsakemu… In razmerje med tema dvema substancama v človeku ti pove le to, koliko gnoja je oseba uspela zalkimirati do zlata na svoji poti samorealizacije…
AVATAR wrote: Sicer pa…mislim da vsi pri sebi vemo…da ljudje na tem forumu…so povečini sirote jerice…daleč od svojega obljubljenega življenja…miselno kokodakanje…jim nič ne pomaga.
Siroto jerico se takoj jasno začuti ja, so pa tudi izjeme :))).
Drugače pa smo vsi včasih malo sirota jerica, tudi ti ko jamraš kako so te ljudje izkoristili in kaj še vem kaj, jerica si tudi kot besniš čez vse poprek z neko jezo, ki ti predstavlja navidezno moč za presego mile jerice. Drugače pa sta oba pola (jerica – agresivnež) navidezna identiteta in nadomestna moč. Resnična moč prihaja vedno iz jedra, pot do tja pa je zavestnost, prevzemanje odgovornosti za svoje življenje in zavestno Kreiranje trenutka…
…
“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”