robi wrote: 
ženske ste res fajn. no, ženska narava v vas (vseh nas).
hvala, da si tk iskrena. iskrena hvala.
sem bil na pohorju ta čas. tam ni interneta.
glede zalublenosti (po definiciji ekarta tola) je baje to samo ego.
dejansko bolečinski del nas se poveže z bolečinskim delom druge osebe.
stokrat sem se zaljubil.
prava ljubezen je pa tista (kot počasen, miren stroj pri ladji, ki je nekje v ozadju, hehe) mirna, konstanta, brez padcev.
mislim, da ma mister ekart kr prou. seveda, se ne smemo zdej z razumom spuščat v zadeve, ampak zares začutit, kej te pri drugem privlači. ali je to sam negativa, al je to konstantna univerzalna ljubezen.
pravi, veš, da smo navajeni uživat v bolečini in zato bolečinskega dela nas ne spustimo.
sem probu iskusit a je to res, pa je.
probi začutit kako bolečino v seb, pa poslušaj, ali ti ne pozroča nekega tihega užitka?
in ko enkrat to spoznaš, je precej lažje.
kaj misliš?
bodi fajn
Hvala tebi tudi za iskrenost, se pa strinjam s teboj pa z Tolom(čeprav ga ne poznam lih dobr), sem bla včasih sado-mazo, pa tud pr seksu sm imela rada, če me je kdo bl trdo prjel(pa tud, če pol glih ni imel tolk trdga hahaha).
Jaz,recimo, k tkle pogledam za nazaj, sem živela samo za bolečino, js sem bila eno celo bolečinsko jedro, dobesedno sem bila bolečina. Pa tudi na mojem fizičnem telesu se je to manifesciralo in sicer, imela sem velike bolečine v križu in potem mi je to bolečino tudi v nogo povleklo, na desno nogo do pet, prstov. V nekem trenutku je bilo tako hudo, da mesec dni nisem mogla vstati iz postelje in sestra je vsako jutro k meni prišla z injekcijo, da sem spolh lahko šla kakat, se pravi, da sem se sploh lahko napela. uf uf uf….Sam men je blo dabest v tej bolečini, prov negovala sem jo, ker jaz sem se takrat počutila čist zavrženo iz strani družine, okolja, šole, cerkve, družbe…Hotela sem biti žrtev, bolečina, saj sem vsaj tako dobila neko pozornost, ljubezen, ki sem mislila, da mi jo je kot otrok, takrat primanjkovalo.
z ljubeznijo za ljubezen, zofija
