Reply To: Stanislav Grof – 4 matrike

[tadej pretner]

ozelot wrote: Meni se zdi da je zanašanje na proces prisotnosti nekaj podobnega kot bi se človek zanašal na nekaj izven sebe. Aha proces bo to odpravil. Jest bom dihal tist se bo pa samo rešilo. Isti šmorn kot če bi molil in bi bog rešil.

Ko dovoliš da se ti je nekaj zgodilo in sprejmeš da se ti je zgodilo pride energija odpuščanja in je konec vsega.

S temle, kar sem v tvojem postu okrepil, je načeloma vse v redu, problem je le v tem, da tega skoraj nihče ne more narediti.
Ali poznaš pojem “nevrološki paradoks”?
Gre za to, da se zavemo vseh stvari šele pol sekunde potem, ko so se dejansko zgodile, medtem se pa že sproži naučeni način odziva – običajno izogibanje. Če hočeš ravnati tako, kot “predlagaš”, moraš imeti ful energije in zavestnosti, večina pa je nima. Zato se večina prav na mehko userje, ko skuša ravnati tako, kot praviš.

Kaj se sploh dogaja pri procesu prisotnosti?
Gre za SOOČENJE z energijskim nabojem pizdarij, ki so se ti v lajfu zgodile.
Skozi soočanje jih sprocesiraš in krepi se tvoja celovitost, energija in zavestnost.

Tvojo primerjavo iz prvega dela tvojega posta bom torej vzel kot uspelo šalo.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/