Reply To: Preseganje ega?
Forum Duhovnost › Forumi › Duhovna rast › Preseganje ega? › Reply To: Preseganje ega?
tadej pretnerAVATAR wrote: Tadej…S tem zadnjim odstavkom se ne bi strinjal…Morala in etika…sta v bistvu stereotipa…ki sta pogosto v človeški družbi uporabita, da se ljudi za nos vleče…v korist peščice ljudi….Morala in etika…sta specialiteti DEMAGOGOV
V precej večji meri, kot gre vlečenje za nos, nam kodeksi dajejo možnost, da se v družbi počutimo varne in da se družba razvija. Lej recimo, po tragediji na Haitiju je kot posledica dogodka samega prišlo do porušitve teh kodeksov – posledica umori, ugrabitve, ropi …
Ampak poglejva si najprej o čem govorimo, ko omenjamo te kodekse:
ETIČNI KODEKS: Etika se nanaša na naš vrednote in oseben občutek integriranosti. Skozi zgodovino se zelo malo spreminjajo (svoboda, poštenje, pravica do dela, do spoštovanja mnenja drugih …)
MORALNI KODEKSI -Socialni dogovori kaj je dobro in kaj ne. Zelo hitro se spreminjajo iz generacije v generacijo. Sem sodijo zakoni (legalni kodeksi).
KODEKS PREPRIČANJA – ima ga vsak človek in na osnovi svoje strukture prepričanja sklepa dogovore z drugimi ljudmi.
KODEKS PRAVICE – obravnava ukrepe za tiste, ki se ne držijo splošnih družbenih kodeksov.
Kadar prekršimo katerikoli kodeks, predvsem etični, v malenkost manjši meri moralni, SE V NAS AVTOMATIČNO POJAVI OBČUTEK KRIVDE (razen seveda pri sociopatih). Krivda je torej v službi našega etičnega in moralnega kodeksa in nam na nek način preprečuje, da teh splošnih dogovorov ne kršimo. Če pridemo v skušnjavo, da ta dva kodeksa kršimo, vedno razmišljamo o tem, kako se bomo počutili in kako bo potem. Tisto kar smo naredili ali nismo naredili, da smo prekršili moralni oz. etični kodeks, je naša odgovornost in administrira del našega mehanizma, ki mu lahko rečemo naša vest. Ko torej prekršimo kodeks, se aktivira naša vest in sicer v intenziteti, ki je odvisna od tega, kako dobro je formirana, kako pomembna se nam zdi neka vrednota, ki smo jo prekršili …, posledica je občutek krivde. Takšna krivda je naš učitelj in je nujna.
Ti kodeksi v veliki meri determinirajo naše vedenje!!!!!!!!!!!!!
Kršenja teh kodeksov se dogajajo v odnosih – nato se slabo počutimo. Krivda je znak, da imamo dobro formirano vest in ta oblika krivde te vzpodbudi, da narediš v vedenju določene korekcije (da ti ne bo več bad). Krivda nas vzpodbudi, da naredimo v našem vedenju določene korekcije, je torej spodbujevalec našega razvoja.
Poglej, ti bom dal primer tega, kar ti zagovarjaš: Recimo podjetnik zaposluje 1000 delavcev, ki mu zaupajo. Iz podjetja pobere denar, proglasi stečaj in pusti ljudi na cedilu. In le če je sociopat, lahko potem pa brez slabe vesti reče, da je to pač zakonitost kapitalizma.
AVATAR wrote:
Vsak človek je svet za sebe…koliko ljudi toliko svetov…in ne moreš vedeti…kaj nekega človeka resnično izpolni…možnosti so neomejene.
Nisi opazil, koliko ljudi, ki jim v materialnem smislu ne manjka niti ptičjega mleka, je nesrečnih? Resnično izpolnjujoč je le občutek integriranosti, povezanosti s folkom, občutek, da pripadaš neki celoti …
AVATAR wrote:
Na tem svetu tava veliko duhovnežev…ki nikoli ne bodo izpolnjeni…zgolj žvekajo neko duhovnost…pogosto iz razloga…ker se kot ubupanci prijemajo nekih filozofij…da bi izpolnili praznino v sebi.
Se popolnoma strinjam.
AVATAR wrote:
Nekdo drug…recimo trgovec z orožjem…pa v svojem poslu vidi več…čuti v sebi nek čar…nekaj kar ga izpolni…ne gre zgolj za keš…gre za to, da je dober v tem poslu…rad ima ta posel…dobro se počuti v njem…je izviren…itd
O temle sem govoril že zgoraj, v primeru kapitalizma. Lahko mu je izziv tveganje, služenje keša …, ampak v sebi nima miru, ki ga daje občutek povezanosti.