Reply To: Odnosi
strelka wrote:
Karakter se oblikuje kakor jaz vem ….preko socializacije .Se pravi …v prvi meri starši potem okolje -vrstniki in širše …
Torej karakter se da spreminjat , temperament ne …ne vem kaj bi bil bazični – osnovni karakter.?
Nek bazični karakter imaš, ki izhaja predvsem iz izkunje duše (matr kolk nerad operiram s tem pojmom
). Glede na to, da naj bi bil bazični temperament v vseh inkarnacijah enak, lahko pravzaprav rečemo, da je bazični karakter na nek način skupek vplivov vseh prejnjih življenj na bazični temperament
. Potem pa pride do tistih vplivov nanj, ki jim praviš socializacija.
strelka wrote:
Temperament pa so naša odzivanja , kakšen je odnos do samega sebe itd.
S prvim delom se strinjam, z drugim pa niti ne. Temperament določa tip naših čustvenih reakcij, odnos do samega sebe pa je precej bolj kompleksna kategorija in sodi v domeno nečesa, čemur pravimo zaključni jaz (vanj sem sodi tudi socializacija) – odnos do sebe na pogojeni ravni temelji na odzivih drugih na naša “izvajanja”.
strelka wrote:
.V rosnih letih smo totalno podvrženi modeliranju – percepcija je naučena; doživljamo percepcijo, katere nas naučijo in temu primerni so odzivi. Zanimiv primer z mački: enega majhnega mačka so zaprli v kartonasto škatlo, ki je imela steklen pokrov, drugega pa v kartonasto katlo, ki je imela stekleno eno od sten. Obe škatli so dali za nekaj tednov v temen prostor, občasno pa so mačkoma le skozi steklo pošiljali svetlobne signale. Kaj se je zgodilo, ko so ju spustili v “normalen” svet? Maček iz katle s steklenim pokrovom ni videel vodoravnih ovir, zelo točen pa je bil pri skokih na dvignjena mesta, maček iz katle s stekleno steno pa ni videl ovir nad sabo, normalno pa je videl ovire pred sabo. Če torej dovolj zgodaj otroka usmeri na nekaj “povsem drugega” (primer z volkovi), bo prevzel povsem drugo realnost. Ampak poanta je v tem, da bi v vsakem slučaju v neki fazi prišlo do trenutka, ko bi začel njegov bazični jaz siliti na plan.