Reply To: Nebuloze 1,618
Narcis
Najbolj poznana je Ovidova različica mita, ki je
zapisana v Metamorfozah in se glasi takole:
V mestu Téspije v Bojótiji je živel prelep
mladenič Narcís. Njegov oče je bil rečni bog Kefíz, mati pa vodna
nimfa Li
riopa.
O prelepem Narcisu je bilo prerokovano, da bi dočakal stara leta, če
prej ne bo spoznal samega sebe. Ko je bil v svojem šestnajstem letu,
so bili vanj zaljubljeni vsi mladi fantje in dekleta, vendar je vse
ošabno zavrnil, češ da niso vredni njegove ljubezni.
Narcis je ljubil lov in ko je nekega dne po gozdu
lovil jelena, ga je vztrajno zasledovala nimfa Eko (Odmev);
vneta v ljubezni do prelepega mladeniča ga je hotela je ogovoriti,
vendar sama ni mogla začeti pogovora. Hera jo je bila namreč uročila,
da je lahko le ponavljala besede, ki so jih izrekli drugi. Ko je
Narcis končno zaslišal korake in zavpil: “Kdo je?” mu je Eko lahko
odgovorila le: “Kdo je?” In to se je nadaljevalo nekaj časa, dokler
se mu ni pokazala. Objela je ljubkega mladeniča. A on se ji je
izmaknil in ji ošabno zabrusil, naj ga pusti samega. Odšel je, Eko
pa je ostala sama z zlomljenim srcem in preostanek življenja
preživela v samotnih globelih ter hirala, dokler ni od nje ostal
samo glas. Narcis pa je še kar naprej ostajal ošaben in porogljiv,
in zato je zavrnjena devica prosila Nemezis, boginjo maščevanja,
naj se Narcis nekega dne sam nesmrtno zaljubi v nekoga, in na svoji
koži izkusi muke neuslišane ljubezni.
Nemezis jo je uslišala in kazen je prišla kaj
kmalu. Ko je Narcisa med zažejalo in si je v globokem tolmunu hotel
potešti žejo, ga je zagrabila žeja drugačne vrste: ko
se je nagnil nad tolmun, da bi se iz njega napil vode, je
prvič v življenju zagledal na mirni gladini podobo mladeniča.
Zaljubil se je v prelepega fanta, ne da bi se zavedal, da zre sam
vase. Ko je nekaj časa medlel nad čudovitim prizorom, je spoznal, da
v vodi odseva njegova lastna podoba. A
kma
lu je spoznal, da se ljubljenemu liku ne more približati, in
v obupu je strgal obleko s sebe in se bil
po telesu, življenjska sila pa je odtekla
iz njega. Ko je umrl je breztelesna Eko prišla k njemu in zasmilil
se ji je. Njegova duša je odšla v najbolj temno podzemlje, na
tistem mestu, kjer je umrl, pa je iz tal zrasla narcisa. Pravijo, da
Narcis še vedno strmi v svojo podobo v reki Stiks.
Grška različica
V tej različici pa so bogovi Narcisa kaznovali
zato, ker je zaljubil moškega snubca. Zgodba je bila namenjena v
opozorilo nadutim mladeničem. V papirusu iz Oksirínha (odkrit leta
2004) je zapisana zgodba, ki je bila zapisana vsaj 50 let pred
Ovidovo. Zapisal naj bi jo helenistični pesnik Parténij.
V tej zgodbi je bil v Narcisa zaljubljen mladi
Amêjnias, a Narcis ga je kruto zavrnil in mu ob tem izročil meč.
Amêjnias, pretresen zaradi zavrnitve, se je na Narcisovem pragu
zabodel; rotil je Nemezis, naj Narcis nekega dne občuti moč
nevračane ljubezni. Boginja je njegovo molitev kaj hitro uslišala in
Narcis se je zaljubil v svojo lastno podobo, ki se je zrcalila v
rečnem tolmunu. Zgodba se konča tako, da je Narcis zaradi
skrušenosti in očitkov vesti je zdaj sam vzel svoj meč in se zabodel
ob ribniku. Iz njegove krvi, ki je pordečila tla, se je rodila
narcisa.
Narcís je stara grška beseda za cvetlico narciso. Narcisova mati
Liriopa je svoje ime dobila po neki drugi vrsti narcise, Ajmenias pa
po neki dišavnici sladkega vonja: kopru, janežu ali pa kumini. Tudi
onadva naj bi se spremenila v rastlini, po katerih sta poimenovana.
Tovrstne preobrazbe so v grški mitologiji precej pogoste.
Beseda narcis je izpeljana iz starogrške besede narke,
ki pomeni spanec, otrplost, odrevenelost. Narcisa
vsebuje narkotične snovi, ki povzročajo odrevenelost (grško
narkao = otrpniti, odreveneti).