Reply To: Nebuloze 1,618
Haloohahahaha…..
zadnje dni je bila lunca, seveda, kar jo je še ostal…čist nore rdečkaste-oranžkaste barve… sem mislila na momente, da bo zagorela…res čudovito…mene tele naravne barve čist zmečejo, tk, da , kot en zadet norc strmim kot začarana v luno in zvezde…hja, pa tut v sonce in oblake…hahahaha…hahahaha…velikokrat se mi izoblikuje kuker velik oblak v obliko srčka in pol še fulll malih…hahahaha…hahaha…matr je fletno…lansko leto sem kamnje pobirala ob Nadiži v obliki srčka… jih imam celo kolekcijo, no, ja, sem jih tut že kar nekaj naprej dala…hahahaha…sej, zdej imajo pa oblaki, pa lunca, pa sonce obliko srčka…hahahaha….kva čem…po vsej verjetnosti živim pač v svoji realnosti, v svojmu svetu, kjer so semaforji preprosto v obliki srčka…člouk pač ne more druzga kot se radostno smejat, no, ja učasih se tko režim, da krulim zraven kt dobrodušna svinja…hahahaha….hahahaha…
sem se odločila, da se u tazaresne teme ne bom več umešavala…hahahaha…in svojo odločitev bom pač spoštovala, sej, mogoče se bom kdaj kasneje spet odločila, da se bom spet mal umešala…ne vem…zdaj je pač tako, da se ne bom…hahahaha…hahahaha…lahko pa tukaj nebuliziram kuker mi paše, pa še debiliram lahko, tk, da to je čudovit forumski občutek svobode, za katero sem preprosto hvaležna našemu šefu foruma in seveda tut usej ostali veseli forumski družbi…hahahahaha…hvala, hvala…love you alllll…
no, pa sem tam v tazaresni temi equilibrium, pa te zadeve prebrala fullll luštno zgobico, kot prispodobo, ki jo je napisala Nataša…bravo Nataša…jst mam rada zgodbice…hahahaha…ma, ja jst sem tut člouk, ki si te zgodbice predstavljam v svoji domišljiji oziroma se kar postavm v njo in jo živim…hahahaha…eni pravjo temu marbit tut meditiranje al pa tut ne…hahahaha…hahahaha…pa sem se čist vživela v Natašino zgodbico o travniku in rožicah in plevelu in o hribčku in o hišici, ki je zgleda en cilj iz preteklosti in seveda o potki, ki pelje mimo čudovitega travnika, kjer je čista harmonija rožic in plevela do osamljene hišice na hribčku, ki je njen dom iz preteklosti…in čudoviti travnik sčasoma sploh ni večvabljiv, ker je v tej hiši vse, kar naj bi blo kao svet, kjer sploh ne rabiš nobene harmonije na travniku v bistvu sploh ne rabiš ne rožc, ne plevela, sam, da se drži pač te edine poti, ki jo vodi v to svojo hišo iz preteklosti…verjeten je hiša tut dober izolirana kuker proti vetru, da ne piha iz useh strani, pa tut okna mora imet, pa vrata, da slučajno nebi kakšna čebelica pribrenčala mimo s kakšnim cvetnim prahom in bi bila lahko katastrofa…hahahahaha…matr, to pa je klinika…hahahaha…no, ja, kuker kakšnemu paše…men se zdi, da je ta čudoviti travnik polno rožic in plevela naše življenje in dokler bomo bežali pred njim po neki poti na nek hribček v neko izolirano hišo…hmmm…sicer je pa to za moje pojme preprosto koncept inštitucije, ki se ji reče rimskokatoliška cerkev, sej večkrat se mi res dozdeva, da je večji procent new ageja sfinancirala pač preprosto cerkev…hahahaha…tk, da kar je meni pomembno pri tem čudovitem travniku, ki mu pač jst rečem življenje je vez, ki povezuje cvetlice in plevel…to vez- dogajanje je v bistvu potrebno prepoznavat v vsakdanjem delovanju, vendar pa je zato potrebno imeti železna jajca in ene vrste noro voljo, da se človek začne opazovati brez vnaprej ustvarjenega mišlenja…hahahahaha….ma, sej veste jst sem pač znanstvenik nebulizma in mam čist svoje prjave, kar je posledica znanosti, ki jo spoznavam, jo pa še ne obvladam čist…hahahaha…no, kar a še ni, pa še bo…hahahaha…hahahahaha…
tk, da bi zaklučla s pesemco…brez sonca cvetja ni in roža oveni, brez glasbe prazen je in osamljen svet…tralalalalala…za na konc pa še tale naduse duhovni refren…smisel življenja je ležanje na travi, s cigaro v roki in čivavo na glavi…hahahaahahahaha…in to so še vedno nebuloze, ki jih skupaj soustvarjamo, branje je lastno odgovornost…in še moja mantra…hahahahahaha…
slišmo