Reply To: Nebuloze 1,618
Halohahahaha…
sem lihkar zuni opazovala posamezne snežinke, ki plešejo po zraku in nežno pristanejo na tleh in se ne stopijo takoj…očitno je dovolj mraz, tako, da obstanejo v vsej svoji zvedavi nedolžnosti na zemlji…kar nekaj časa sem opazovala ta elegantni izrazni ples snežink in potem pristanek in zvedavost v svoji nedolžnosti…in mi šine ena misel skozi tele moje sive celice…hahahaha…sej tele moje sive celice so tut že čez pol stoletja stare, tk, da učasih lih ne vem kam nej dam kakšne svoje ideje al pa misli…hahahaha…še dober, da se lohka na tole svojo znanost, kuker nebulizem vun ulečem…hahahaha…hahaha…pa tut učasih je usak dvor imel svojga norčka, tk, da ga ima lohka tut tale forum, pa te zadeve…hahahaha…
No, pa men šine ideja oziroma misel skozi moje sive celice…in začnem premišljevati in seveda sem se začela tut režati, pa sem pa tja sem mal zakrulila, kuker skoz nos zajemaš zrak, ker ga skoz usta ne moreš, ker se pač režiš na usa usta…hahahaha…hahahaha…na forumu se velikokrat pogovarjajo o nekem stanju, ki je njim prvinsko in, ki so ga kot otroci doživljali in ga sedaj preko ene ali druge tehnike spet doživljajo oziroma vedo, sl pa se jim zdi in nekako vedo, da je to njihov dom na hribčku…sej jst nč ne rečem, da nimajo prou al pa da majo prou…pač ne sodim, se pa probam vživeti v poste ljudi, če le niso nekako naučeni, kuker v smislu, da podajajo samo informacije, ki so se jih naučili iz knjig…z informacijami se lahko strinjam al pa ne, to je use…če pa nekdo piše iz svojih izkušenj, so pa to za mene čist drugačne informacije, so bolj žive in so v tem primeru pisane iz posamezne zgodovine človeka…ravno tako je z zgodbicami al pa k s prispodobami, ki jih ljudje pišejo…jst jih obožujem…v zgodbicah pač doživljam nekako miselni koncept človeka, pač moj svet dojemanja…seveda pa to ne pomeni, da mora zdej usak isto doživljati, kot jst…to je brez veze…jst podajam samo svoje osebno doživljanje, kuker svoj svet…in nas je šest in pol miljard, tk, da moj svet je samo tolk pomemben, da je pač moj in vaš svet, je vaš svet in s tem pomemben za vas…nč narobe s tem ane…hahahahaha…hahahaha…
no, pa men uleti v misel skupni imenovalec skoraj useh otrok…hahahaha…in ta skupni imenovalec se imenuje radovednost, za katero lahko v nebulizmu trdim, da je kuker en nagon, da bi bil rad priča vsemu, mogoče osnovni nagon…hahahahaha…sej vem, jst sm en norc, ampak pomislite, na use svoje predsodke, prepričanja, ki jih imate…otrok jih nima in ima samo nagon, da bi bil rad priča vsemu…tk, da kakršnekoli predsodke, prepričanja pač že imate…kako ste lahko prepričani, da so identično vaša…oziroma, da niso preprosto posvojena ali vstavljena od ene al pa druge religije, znanosti, duhovnih učiteljev…kako veste, da hodite po svoji poti in, da ne sledite kot ovca drugim ovcam…ali ste dovolj radovedni ali pa se prehitro zadovoljite z informacijami, ker pač pašejo v vašo miselnost…jst pravm, da vas nč ne stane, če takoj nehate verjeti v vse v kar sedaj verjamete in prerešetate vsebino s svojimi izkušnjami, ki jih imate vsak dan v lajfu…prerešetajte svoja prepričanja z vso odkritosrčnostjo brez nekih zvenečih besed v zagovor…ne se zadovoljit z neko duhovno lekarno, ki vam ponuja zdravila za strahove…ker potem itak iščete neko zunanjo pomoč, da bi vas podprla pri vaših strahovih…hahahaha…in to se meni tako sliši, kot, da vas je strah se soočit sami s seboj…kuker s svojimi slabostmi, prepričanji…temu jst po domače rečem strah pred neznanim…hahahahaha…in zakva bi se sebe bali…haahahaha…hja, otrok se sebe ne boji…je pa radoveden kt sneta skira in hoče biti priča vsemu dogajanju…in nima prou nobenih predsodkov, pa tut nč ne zgleda, kt da je padu iz nevem kerga planeta…hahahaha…hahahahaha…uživa v življenju, ga spoznava in je nagonsko radoveden…hahahahaha…in seveda hiter pokaže kaj mu je ušeč in kaj ne in zato ne izbira besed, ker jih preprosto še ne pozna…hahahahaha…hahahahaha…
slišmo