Reply To: Nebuloze 1,618
tadej pretner wrote:
NE…ko je človek v stanju tišine…ne čuti nobene bolečine !
Tudi, če crkne ves svet…je to nepomembno…stanje tišine…je stanje popolne stanovitosti…Tega ne morem opisati z besedami…tudi če bi lahko…ljudje tega ne bi razumeli…V stanju tišene…ko nekako drsiš skozi čas in prostor…si na nek način samozadosten…vse je jasno…samoposebi…to je neko stanje superiornosti…Tako jaz to doživljam…Bolj ko izkušam tišino…bolj mi ta svet-sistem-realnost…TUJ…UMETEN
Stari, če tole zd’j doživljaš, gre za trenutno iluzijo.
Prehod v delovanje iz praznine je proces, v katerem prepuščaš skozi sebe vedno več različnih polj, hkrati pa odpade vedno več oklepov in v prvi fazi ima človek zelo celo občutek večje ranljivosti. saj doživlja neke stvari še bolj čustveno. Čustva, katerim se je prej umikal z obrambnim vedenjem namreč sedaj sproti procesira. In ta faza traja kar dolgo. Šele kasneje se začne naseljevati vate pravi mir. Treba je ločiti med notranjim mirom, v katerem imaš občutek večplastne integriranosti z vsem manifestiranim in nemanifestiranim, in tistega navideznega miru, ki ga prinese umik vase – ta ni nič drugega, kot obrambni način vedenja (umakneš se v samozadostnost in v iluzorno predstavo o praznini, da bi se izognil čustveni izkušnji).
bravo …Tadej, dober povedan……kva povedan, dober napisan……hahahaha……ti si pač strokovnjak za proces, ki ga objavljaš in vodiš……moram rečt, da sem se jest šla zlo podoben proces, samo čist na svoj način,pa tud trajal je leto in pol, zakaj lahko rečem zelo podoben, zato, ker je vseboval vse elemente, segmente, fragmente…….se tolk ne znajdem v teh intelektualnih besedah, pa bom vse naštela…….hahahaha, ki jih objavljaš, samo, da sem se šla po svoje….pa malo bolj sem bila firbčna, kuker zmeraj v lajfu…..tako, da sem pač hotla vedeti, kaj jaz branim tako zvesto v svojem življenju, sebe ali svoje ideje, ali vse skupaj ali pa so to ideje, ki sem jih pobrala od drugih in zakaj…. in tako sem počasi začela spoznavati svoj pogojeni um in z resnicoljubnim in odkritosrčnim priznavanjem sebi svojo pogojenost ( kle zagovarjam dejstvo, da je človek do drugih tak, kot je sam do sebe in jaz se nikoli nisem skrivala,odkritosrčno in resnicoljubno sem tolkla sama po sebi, brez, da bi me vodila ideja, da bom bioterapevt al pa kaj podobnega al pa, da bom komu drugemu kej dokazala….) je le ta bila skoz in skoz bolj prepoznana in sprejeta in tako moja energija ni bila več “razpršena” na primerjanje in obrambo in etiketiranje, obsojanje, ampak je bila skoz bolj usmerjena v moje samospoznanje ……..lahko bi rekla, da sem s tem, da sem hotla še globje……in globje, pridobivala na razumevanju pogojenosti, ki pa mi je šla v določeni točki zelo na qurac, kuker, zakaj pa sploh imamo zdej to pogojenost, če ravno ugotavljam, da je brez veze…..da pa bi bila v eni smeri pogojena, v drugi pa brezpogojna……hja, to mi pa ni šlo v logiko……ali je vse pogojeno….ali pa je brezpogojno…….samo to je obstajalo za mene……vsak ima svojo pot…..sej vem…..hahahahaha….
Ja, res je treba ločiti med notranjim mirom, kjer imaš občutek enosti ( kajti, kjer je enost, ni mesta za superiornost….je samo občutek enosti……) in navidezni mir, ki ga prinese umik vase…….ta navidezni mir, ki ga prinese umik vase, to je dejansko obrabni način vedenja,bravo……in meni je to ekvivalentno ljudem, ki se umikajo v neko meditacijo, kjer doživljajo stanje neke “namišljene” ljubezni in hodijo naokoli kot poslanci ljubezni, fulll duhovni in izpopolnjeni…..in, ko jih človk povpraša, kaj naj bi zdej ta ljubezen bila, je vse kar znajo povedati, da meditirajo in, da so obsijani z ljubeznijo in, da so vodeni in, da to zdaj nesebično delijo z ljudmi……hahahahaha……kakšne butalaštine………no, ja, vsaj za mene…….se zavedam, da smo prou vsi potrebni in, da je prou vsak posameznik pomemben…….hmmmmmm……ali pa tudi ne….
ma, ja tale Tadejeva…….imašpravicomislitidrugače.com……..je ta bolj…..hahahahahaha…..