Reply To: Komentarji navezani na temo praznina

[Prima]

Še vedno opletam okoli osmega tedna prisotnosti. Ne zato, ker bi imela opravka z neskončno dolgim spiskom destruktivnih prepričanj, ampak zato, ker vedno znova prihajam do zaključka, da med tem, kako se dojemam sama in med tem, kako me dojemajo drugi, obstaja precej globoka vrzel.

V življenju sem nekako poskušala ločevati strokovno in zasebno plat. Glede na to, da sem vedno dokazovala okolici, kako sposobno bitje sem, je nastala še druga vrzel. Vedno več življenja se je reduciralo na posel, zasebnost pa je izginjala, z njo vred pa tudi jaz. Na koncu je ostala samo še zoprna perfekcionistična mrha, ki navzven nastopa agresivno in samozavestno, hkrati pa se ne zna izklopiti.

Priznam, da se mi je znanje zdelo vedno dobra investicija, zato sem ga pridno nalagala. Z nalaganjem znanja so rasli tudi moč, samozavest in razdalja do drugih ljudi. Ker se je moje življenje precej omejevalo na strokovno plat, se je krog ljudi s katerimi sem komunicirala, ožal. Bolj ko greš naprej, bolj ko se ozko usmerjaš, manj ljudi imaš okoli sebe. Zato mi je vedno v veselje srečati nekoga, s katerim lahko strokovno podebatiram, saj mi komunikacija vedno znova omogoči preskok.

Vendar ima ta perfekcionistična mrha tudi zasebno življenje. Tja je malce težje vstopiti. Meni je dom dejansko svetinja in zatočišče. Spustiti v dom pomeni spustiti v življenje.
Doma, kjer je svet narejen po moje, sem lahko taka kot sem. Sem jaz. Tam zunaj, v čedalje bolj podivjanem svetu, si tega na žalost ne morem privoščiti, ker bi me zmleli.

Veliko sem razmišljala o meji med poslovnim in zasebnim. Na trenutke se mi je zdelo, da imam mejo preostro začrtano. Vendar se vedno najde nekdo, nekje, ki osebno izkoristi za svoj posel, tako da …

PS: Sem danes ugotovila, da je ETA iz moje Prime ustvarila podznamko za gobovo juho, filano papriko, feferone ipd. Packi.

Lepo je če deliš