Reply To: Karmična diagnostika
Robert Zupančič wrote:
Jaz govorim o stanju, da veš, KAKO je prišlo do storjenega in da veš, KDO naj bi bil storilec in ajde naredim ho’onopono (metoda, katera za moje pojme, je absolutna stopnica v ozaveščanju) in povem mu, da je MENI žal, da se JAZ opravičujem, da GA imam rada in da se NJEMU zahvaljujem ….!!!! Aha, aha, aha !!!!! I do not think so !!!! In to je tisto o čem jaz govorim v smislu poznavanja vzrokov. Sproščanje ujete energije ima svoj šarm, da sprosti tisto površinsko in prvo žogo napetosti, kjer res je tisoče vzrokov in kombinaciji. Potem pa se gre v globino, kjer se že ubadamo s identifikacijami in programi. Prej ali slej se pojavi zelo KONKRETEN vzrok. In takrat pade kosa na kamen. Pride do nekega tipa potrebe po konfrontaciji, po napadu, po agresiji. Ok, bom poenostavila…. Agresija je tisto, ki je nesprejemljivo in na tem se zataknila.
Priznam, da ciljano sproščanje – tudi pisma ali Ho’onopono, kjer se že gre za konkretno osebo – me cuka, da je to dejansko resen napad (pri Ho’onopo me zgrabi naval jeze in če ga ne sprostim, ne morem naprej) na to osebo. Se motim ??
snowcat
Tvoj problem kaže, da so Temeljni pogojni odzivi. Naval jeze te grabi zaradi neizpolnjenih pričakovanj, ki so posledica poskušanja, da bi izsilila izid (pri tem temeljnem pogojnem odzivu vidiš življenje kot boj za preživetje, se mu upiraš in čutiš, da si žrtev) in/ali Pretirano reagiranje na okoliščine (pri tem temeljnem pogojnem odzivu deluješ na podlagi reaktivnega vedenja in reakcij).
V prvem primeru moraš spoznati razliko med vztrajnostjo in izsiljevanjem ter se naučiti, da SI čista zavest, ne pa svoj ego, razum, zgodbice, čustvene reakcije, lastna stališča, pričakovanja in projekcije.
V drugem primeru pa, da si čista zavest in ne reakcije in čustva ter se naučiti, kako ohraniti notranji mir kljub burnemu dogajanju v ali izven tebe….
Če pa si po vrhu še v arhetipu saboterja, itak ne boš naredila nič od tega, kar sem napisal, pač pa se boš upirala, iskala mentalne razloge PROTI in trdno stala na svojih okopih.
ROBERT ZUPANČIČ
Edino, ki lahko rečem je, da ,,škoda,, meni storjena se je zgodila še preden sem imela 1 leto. Tako, da boj za preživetje in izsiljevanje s enim kupom saboterjev, je moja dnevna porcija. Dejansko tudi vem (trenutno) od kod je to in kako je prišlo do tega. Fora je v tem, kako iz te župe ven, brez tega, da napadem ,,storilca,,.
Vaš nasvet tipa ,,moraš spoznat,, in ,,da sem čista vest,, pa je resno dobra, … kadar me vrže (karkoli že to je) v stanje zamrznjenosti, Vam povem, da to stanje nič ne namiguje, da je nekaj narobe. Podobno kot riba, ki je v vodi in ne ve, da je v vodi. Toliko ,,naravno,, toliko ,,lastno,, mi je to stanje. In še na vrh vsega – sem zdrava, poslovno uspešna, krasna prijateljstva, …. če ne bi se odločila živeti do 150 in več, sploh ne bi nič vedela, dokler pač ne bi se 5tič poročila (??).
snowcat