Reply To: Jeza

#7495
Lilly
Član

Aisha wrote:

želim si soočiti se s svojo jezo, za katero vsak dan znova prepoznavam, da je imam v sebi veliko preveč. Dnevno se srečujem s situacijami, katere sicer niso primarni vzrok moje jeze, je pa reakcija nanje točno takšna. Predvsem mi je hudo, ker to jezo vedno neupravičeno izražam tudi v domačem okolju, predvsem v odnosu do hčere.
Primarna funkcija jeze je, da človeku pomaga zaščiti se in postaviti si svoje meje. Privoščijo si jo tisti, ki menijo, da imajo pravico, do sveta zavzeti pozicijo moči. To naredijo iz prepričanja, da ga lahko spremenijo po svoje… tako da svet ustreza njihovi predstavi o tem, kako bi moral izgledati.
S tem, ko se jezimo, po eni strani kažemo svojo nepripravljenost, da bi sprejeli stvari in ljudi takšne, kakršni že pač so. Po drugi strani gre za nezmožnost, zunanjo realnost prilagoditi svojim zahtevam na drugačen – umirjen, suveren in zato veliko učinkovitejši način.
Poznam eno žensko, ki vedno govori z blagim, milim in spoštljivim – a vendar hkrati tudi izjemno odločnim glasom, zaradi katerega je nikoli nihče ne more izigrati ali nekorektno obravnavati. Ker ima v sebi dovolj samozavesti in odločnosti, se ji preprosto ni potrebno jeziti.
Kljub temu – jeze nikakor ni dobro držati v sebi. Je izjemno močna sila, ki nam navsezadnje lahko zelo koristi. Če jo tlačimo vase, jeza najraje ponikne v depresijo, to pa je še bolj neučinkovito :-) Izražanje jeze mora biti predvsem socializirano. Nikar ne sme postati ustrahovanje in ne sme biti usmerjeno v nedolžne žrtve. Če jo že uperimo v ljudi, naj bo to jeza na njihova dejanja in ne na njih kot osebe. Sploh pri otrocih moramo res paziti na to. Besede njihovih staršev so jim osnova za oblikovanje njihove samopodobe. Otrok mora vedeti, da ga imamo radi tudi takrat, ko se jezimo nanj.
Lepo je če deliš