Reply To: Equilibrium delavnica

Forum Duhovnost Forumi Duhovna rast Equilibrium delavnica Reply To: Equilibrium delavnica

#8677

v:* {behavior:url(#default#VML);}
o:* {behavior:url(#default#VML);}
w:* {behavior:url(#default#VML);}
.shape {behavior:url(#default#VML);}

Normal
0
false

21

false
false
false

SL
X-NONE
X-NONE

/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:”Navadna tabela”;
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:””;
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin-top:0cm;
mso-para-margin-right:0cm;
mso-para-margin-bottom:10.0pt;
mso-para-margin-left:0cm;
line-height:115%;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:”Calibri”,”sans-serif”;
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:”Times New Roman”;
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;}

Prvotno objavil Tadej

Eno je, da dopuščaš možnost, da je nekaj mogoče, povsem nekaj drugega pa
je, če to sam naredi. Takšne vaje uporabljamo zato, da se vsak sam prepriča,
da so njegove omejitve povezane zgolj s prepričanji o
tem, kaj je mogoče in kaj ne.

Da, to je ta
distinkcija, dopuščati možnost ali možnost izkusiti, tukaj pogrinjam pogrinjke,
včasih.

Zanimiv
patron sem, ker se ravno tako poslužujem magij (čim se napravlja h grmljenju,
letim delat neke ”vaje”, da gre toča in hudi veter mimo).

Zame je vse
mogoče, saj lih to hočem rečt, pri mojem omejenem umu. Ne vem zakaj pravzaprav
toliko iščem smoter, namen, polarnost med dobro – slabo. Pri nekaterih vajah.

Se mi je pa (deset
let nazaj) spontano zgodila vaja, ko smo sedeli, nič hudega sluteč povsem brez
namena in totalno duhovno nerazviti, pa so se prijateljem osebe zamenjale med
seboj, prešaltali so v drugo telo in je bilo zanimivo, a hudo. Vsi so vedeli,
da so v drugi osebi, ampak niso si mogli pomagat, bilo je od joka iz obupa, do
smeha, kaj si pa češ, ne vem zakaj sem jaz bila v sebi, tak da so me potem, ko
je spustilo, avtomatsko krivili cele zadeve. O tem nismo več spregovorili, ccc,
kot da smo videli NLP, nemogoče se nam je zdelo, da smo vsi nori. Polarno
izraženo, normalnosti verjetno sploh ni. Resničnost/pojavnost se lahko aplicira na enega,
na dva,…pet ljudi in je lahko v trenutku realnost/skupinski trip.

Prvotno objavil Tadej

Pri tovrstnih stvareh ne kanaliziramo nikogar – gre le za sposobnost
povečane produkcije skalarnih valov, katerih delovanje usmerjamo z namero.

Sem kar v en post napisala, izlila, koker kometirala več tem, ki se
razpravljajo, tema ekvilibrium pa nekako sploh nima veze, bolj recimo tema
Braco , ali ostali primeri nenadnih ozdravitev, katerih razlage ni ali pa so
bile izjave koker sam ne vem kaj delam, ampak deluje, samo da se samorazložim,
pač to me je malo pritegnilo, in pa marjanov post o visoko duhovno razvitih
čudodelcih. razen sem se sedaj spomnila, da ste to delali na delavnici, z
mobiteli na čelu, in da res ne vem ali
Braco npr dela s skalarnimi valovi.

Prvotno objavil Tadej

To je temelj
polarne miselnosti, ki pa je zgolj ovira in ne resnična potreba, pa čeprav to
»zakonitost« večina dojema tako.

binarno, 1 0 0 1 , polarno, črno- belo ,

da, jaz še kar sekam đunglo, čeprav je že zdavnaj cesta (do
cilja)

Prvotno objavil Tadej

Ti seveda o
magiji razmiljaš kot o čarovništvu in jo avtomatično povezuješ s slabim. Ampak
oglej si e nekaj definicij magije drugačemislečih:

»Magija v vzvišenem pomenu (t.i. visoka magija) je Pot k Sebi – kakor je za
alkimijo kot podzvrst magije ugotavljal C.G.Jung. Magija brez te duhovne
dimenzije je zgolj mazaštvo ali rokohitrstvo, čeprav tudi slednjega bržkone ni
mogoče dobro obvladati brez koncentracije duha.« (Marko Uršič, Poligrafi, l,
1996 številka 1/2).

Renesančni filozof Giovanni Pico della Mirandola, je magijo definiral takole:
»Magija je aktivnost človeka, ki zmore s pomočjo vedenja o najbolj skrivnih
misterijih razsvetliti božansko prisotnost v vsakomer in v čemerkoli.«

Še celo Isaac Newton je v svojem delu Opticks (1704) zapisal, da je
»spreminjanje teles v svetlobo in svetlobe v telesa popolnoma v skladu z
naravnimi zakoni, kajti narava se zdi očarana nad transmutacijo.«

Drugačemisleči , hihi, dobra beseda,
a dej no, saj ne povezujem avtomatično s slabim. Vsaj besedo tudi, bi lahko
pripisal,….Saj pravim, pri nas ni toče, Hvaljen Bog. pogrešam na spisku
Kastanedota.

Prvotno objavil Tadej

Kaj pa je zate
zavedanje?

Nimam pojma,
razrešujem šele temeljna vprašanja, KDO SEM, OD KOD PRIHAJAM/KAM GREM in ZAKAJ SEM (tu, sedaj).

Zavedanje je
Spoznanje , da smo (je) vsi (vse) eno. Sicer pa do takrat izgleda, kot da si si
zaspal roko, jo imaš, ampak je ne čutiš.

To okoli zavedanja, sem bolj preprosto mislila, če je nek
modrec tako razsvetljen, kako polej, da kasira na neumnosti ljudi, ker polej
očitno razsvetljenje ne zajema zavedanja tega, da smo vsi eno, ker po tej
logiki nekak sam sebi kasiraš, tak nekak sem skomplicirala.

Prvotno objavil Tadej

Tudi na ta pojem gledamo različni ljudje povsem
različno. Evo dva primera:

– Večina psihologov ti bo rekla, da je zavedanje »vedenje o obstoju nečesa, do
katerega pridemo na osnovi kritične presoje«.

– Krišnamurti pa recimo ta pojem opredeljuje kot »pogled na resničnost, ki je
osvobojen vseh idej in sodb«.

Diametralno različno, kajne? Torej se dramatično razlikujejo tudi posledice
“zavednega delovanja”, glede na to, po katerem receptu ga izvajaš.

Jaaaa,
napačen recept uporabljam, vidim po pečenem kruhu polej, kakšna je bila
moka.

Čeprav, zame
je kritična presoja, ravno sodba brez idej in sodb. Vsaj ne vnaprejšnjih. Ampak
ne vem, če to obstaja, oz. koliko zares neobremenjeno sodim najprej zaradi

PRIMARNE
SOCIALIZACIJE, potem pa lih zaradi omejenosti uma, kot ugotavljamo.

mi najprej
nekako pridobimo vedenje o nečem, razlage, vzgoja,…so nam privzgojeni sistemi,
popisan list….polej pa vsak vse ob svojem času, filtriramo in ugotavljamo
koliko se to pokriva z neko našo notranjo resničnostjo(vedenjem duše),
dojemanjem, odkrijemo morebitne travme,
ali ne, nadgrajujemo, od nekih stvari pa se tudi odmikamo, ali pa spoznamo nove
resnice in realnosti,

Kant je
delal kritični pregled človekovih spoznavnih zmožnosti, glavno vprašanje je,
ali so sploh možne sintetične sodbe a
priori, torej sodbe, ki ne izvirajo iz izkustva,

Pravi, da se predmeti ravnajo po spoznanju in
ne spoznanje po predmetih. Tako se vsako spoznanje najprej začne z zorom, gre
od tod h pojmom in se konča z idejami.

Tudi pojem RESNICA je zaradi ”dojemovanja” zmuzljiv,
znani primer knjiga, ki jo najde različna denziteta v gozdu, tak da po tem
nekak smo vsi iskalci iskreni. Če bi se izrazila v bobu, bi lahko rekla, da je
resnica vse, kar ti kdo uspe natvezit.
Vključno s tem ali imamo heliocentrični sistem, ali ne, Darwin da ali ne,…
Ideja mize ali miza, ki jo lahko otipamo, kaj je resničnejše in realnejše?

Zase me
skrbi, da sem Platonov votlinovec.

Vse spoznavanje
in učenje, je le vnovično spominjanje…duša pozna ideje, ker jih je uzrla v
preeksistenci, ampak jih je pri vstopu v telo pozabila.

Prvotno objavil Tadej

????? Nisem
opazil, da je na tem forumu kdorkoli trdil, da je s tem kaj narobe. Uvodni del
knjige Celostna bioterapija pa sem recimo zaključil s stavkoma: “Obnova
klientovega notranjega ravnovesja je proces in pot, ki jo mora vsakdo prehoditi
iskustveno. Zdravilec torej klienta ne zdravi, pač pa mu pomaga k vzpostavitvi
notranjega ravnovesja na vseh ravneh.”

Ne, saj to
je retorično vprašanje, prevzemanje odgovornosti, bilo mišljeno, pač u smislu,
da naše želje in vsesplošno najvišje dobro kdaj nimata skupne točke, tak da če
se nam nekaj ne uresniči, ni nujno, da je lih bed. Polarno gledano.

Normal
0

21

false
false
false

SL
X-NONE
X-NONE

/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:”Navadna tabela”;
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:””;
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin-top:0cm;
mso-para-margin-right:0cm;
mso-para-margin-bottom:10.0pt;
mso-para-margin-left:0cm;
line-height:115%;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:”Calibri”,”sans-serif”;
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:”Times New Roman”;
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;}

Prvotno
objavil Tadej

Ne spomnim se, da je tule kdo propagiral
realnost, v kateri ne bi bilo treba delati. Govorili pa smo o vrednosti dela,
ki ga čutiš, pri katerem se razvijaš. Zagotovo je tudi mogoče ustvariti
okoliščine, da gre »vse zlahka«, ampak ne bo šlo samo od sebe – te okoliščine
mora pač ustvariti. Pa se orientirajva na materialno obilje – kako ga lahko
pričakuje, če sediš doma križem rok, pričakuješ, da ti ga bo prinesel Bog, pri
tem pa se ne potrudiš odpreti dostopnih kanalov, ki bi obilje lahko pripeljali
do tebe. Da ti bo nek posel prinesel materialni rezultat, moraš z njim najprej
začeti.

Ne, ni kdo
propagiral, jaz sem tako ven izpadla, že zaradi manire, v kateri sem pisala. Me
pa tale sestavek zelo tangira, ker jaz včasih kar pozabim na ugodne okoliščine
in materialno obilje, nekako tipično zapadem v sistem tekanja za vozom, da
lažje skreiram štalo, um začne razmišljati kaj vse lahko gre narobe, namesto da
bi se posvetil kreaciji najboljše možne variante. Pač odvisno od dneva, K
faktorja, stika s sabo….trenutne stopnje razsvetlitve,…lenobe, globine
posamezne krize….

in tega,
koliko se uspem v nekem trenutku izlupiti iz svojih prepričanj kot praviš,
izstop iz determiniranosti.

drgač pa mora it gladko, Gleich geht’s weiter

Star

Lepo je če deliš