Reply To: Equilibrium delavnica

Moderator

Nataša wrote: Meni je pri vsej stvari všeč, da pušča odprta vrata, da vsak posameznik najde svojo pot znotraj tega dela, mu da čisto individualen pridih. Ko sem recimo preučevala reconnection, brala knjigo in si ogledovala video posnetke Erica Pearla, me je ves čas nekaj motilo, pa nisem mogla ugotovit, v čem je problem. Podoben občutek sem imela, ko sem brskala po netu za izvajalci reconnectiona. Šele pred kratkim se mi je posvetilo, da me moti to, da je stvar preveč tehnična, nekako nikjer ni bilo začutit srčne energije, vse je bilo nekako prazno, tako dr. Pearl kot njegova knjiga in tudi tisti izvajalci, ki sem jih uspela najt na netu. Ko sem potem sama iskala svojo pot sem na začetku nekako bolj ali manj sledila navodilom iz knjige, pa mi spet nekaj ni štimalo. Šele kasneje sem ugotovila, da pri meni ne gre drugače, kot da odprem tudi srčno raven in jo vključim v terapijo. Razliko mi je potrdila tudi prijateljica, ki sploh ni vedela za moje dileme, ampak mi je točno to omenila po drugih terapiji, ki jo je začutila precej drugače kot prvo, ko srčna ravni še nisem vključila.

No, zdaj sem sicer mal šla ven iz teme, ampak že nekaj časa razmišljam, kje je pri vseh teh novih tehnikah srce. Zdaj se mi nekako zdi, da vem, kam ga lahko umestim. Tadej, a si kdaj razmišljal v to smer?

Delati s srcem, pomeni delati na ravni četrte čakre – s svojim bazičnim jazom, torej sržjo, ki je sicer skup izkušenj vseh inkarnacij, a sila daleč od popolnosti in z določenimi vgrajenimi omejitvami. Ti se sicer na srčni ravni lahko trudiš zliti se recimo s klientom, vendar se v resnici del polarnosti ohrani.
Srčni ravni pa sledi raven duha. Tu ni prostora za čustva, saj vsebuje kvaliteto praznine, ki je popolnost. Vendar pa (lahko) v obeh primerih delaš s torzijskim poljem. Kje je torej razlika?
To razliko lahko premostiš le postopoma, skozi proces raznoraznih deidentifikacij. Tebe lahko nekdo nauči, da na ravni duha s čustvi ne delaš, da je treba le – ali predati namero praznini, ali pa kar dovoliti torzijskemu polju, da naredi, kar je potrebno. A čim si prenosnik torzijskega polja, pomeni, da ga lahko prenašaš le v skladu s svojimi omejitvami oziroma s tistim, za kar verjameš, da je mogoče. In če si pri delu pogrešala čustveni naboj, je to jasen znak, da si skušala delati na ravni duha na silo, oziroma da je to morda ta hip nesmiselno, saj so tvoja prepričanja o potrebi vključitve srca v proces preprosto premočna. No, in v tem segmentu je prostor za napredek, ki ga sam osvajam skozi različne postopke deidentifikacij – Sedona metodo sicer uporabljam, vendar ni edina. Seveda imam s sabo še veliko dela, vendar sem pridrsal do točke, v kateri globinsko verjamem, da vključevanje čustev producira polarnost, ki pa je na splošno pri procesu takšnih in drugačnih manifestacij ovira.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/