Reply To: Equilibrium delavnica
Forum Duhovnost › Forumi › Duhovna rast › Equilibrium delavnica › Reply To: Equilibrium delavnica
tadej pretnerNataša wrote:
No, sem malce razmišljala o zgoraj povedanem, in po moji sodbi marsikatera od zgornjih postavk pri meni (še ni) ni izpolnjena. Zatakne se namreč že pri prvi, ker sem imela kar nekaj pomislekov (nekatere sem tudi napisala) glede metode, za katere počasi ugotavljam, da so samo sodbe mojega uma in omejena prepričanja in strahovi. Tudi druga postavka je nekaj, o čemer precej razmišljam zadnje čase, sploh zato, ker smo se nekako kolektivno odmaknili od verjetja v čudeže, torej je tudi to področje, na katerem lahko še veliko naredim. Tudi kar se klientov tiče je običajno tako, da ljudje brezpogojno zaupajo terapevtu, za katerega so slišali, da lahko čudežno zdravi bolezni, pri meni pa so stvari še bolj na začetku. Tudi prostor ni vedno isti, včasih sem naredila terapijo pri komu doma, kp faktorja pa tudi (do zdaj) nisem spremljala. Ampak zakaj sem vse to napisala? Ker so se kljub temu, da marsikaj od zgoraj povedanega ni bilo izpolnjeno, vseeeno dogajale in se še vedno dogajajo čudežne stvari. To lahko pomeni dvoje: ali je prostor za napredek res ogromen ali pa večina zgoraj povedanega ni tako zelo pomembno, ker te sama povezava s to energijo vrže v prostor, kjer so izpolnjeni pogoji za zdravljenje. Pravzaprav je bilo sodeč po knjigi tudi pri Ericu tako, saj mu ni bilo jasno, zakaj so se začele dogajati ozdravitve, imel je veliko dvomov, klienti so pa pravzaprav prihajali na kiropraktiko, pa so recimo ozdraveli od raka. Poleg tega na začetku ni izvajal nobene metode, pač pa kiropraktiko, tako da tudi v metodo ni mogel verjeti, ker je pač ni bilo. Lahko pa tudi, da je Eric pač poseben primer in zanj veljajo malce drugačna pravila.
Nataša ko govorimo o čudežih, imamo lahko v mislih čudeže z malim ali pa velikim Č. Čudež z velikim Č je recimo, ko se v nekaj dneh zaceli zlomljena noga (zanimivo, tehniko takšnega zdravljenja poznajo tudi Kahune – razlagajo, da se pri procesu na zlomljenem delu najprej pojavi ektoplazma, potem pa se v nekaj urah do dveh dneh kost zaceli; gre pa seveda za delovanje torzijskega polja). e večji čudež je demonstriral tibetanski jogi iz 11 stoletja Milarepa. Ob votlini, v kateri je preživel velik del lajfa, je v skali odtis njegove dlani. Ta “podvig” so na nek način ponovili Američani, v eksperimentu Philadelphija, leta 1943. Ne le, da je ladja, vključena v eksperiment postala nevidna in da se je prestavila v drugo pristanišče, oddaljeno, če se ne motim, 80 milj, ampak so imeli situacijo, da je po delovanju izsiljenih skalarnih valov imel eden od mornarjev roko “vgrajeno” v železno konstrukcijo. V nekem momentu se je torej zbrisala meja med manifestiranim in nemanifestiranim. Takrat je bil verjetno naslonjen na konstrukcijo, v katero se mu je roka “vdrla”, ko je polje nehalo delovati, pa je “ostalo tako”. Polje čudežev je torej večplastno in skozi osebnostni napredek in predano vajo lahko izvaja vedno večje čudeže.
Bor wrote:
Rad bi dodal moje razmišljanje k zgornjim trditvam, kaj vse je pomembno za uspešno delo. Tudi sam sem mnenja, da si s tem ko rečemo da je potrebno verjeti nakopljemo več težav kot pa rešitev. Zato ker tam kjer je vera je tudi prostor za dvom…in sebe prepričevati v nekaj ko še nimaš lastne izkušnje je bolj sizifovo delo.
Ne gre za to, da se v karkoli prepričuješ, ampak za to, da si “odvezan” od rezultata. Če pričakuje nek rezultat, se pojavi disonanca med tem pričakovanjem in nehotnem dvomom – kaj pa, če se ne zgodi. To te oddaljuje od trenutka moči, ki je tukaj in sedaj. Zato v teh primerih uporabljamo recimo sedona metodo, s katero se “odvežemo” od obeh polov in se posledično pozicioniramo v sedanji trenutek, v točko moči.
Bor wrote:
Tudi glede klienta gre za podobne zadeve… je pa zaupanje v terapevta zelo pomembno, a to da bi bili rezultati povezani s tem, da bi moral klient prav verjeti v metodo se mi ne zdi pomembno….bolj gre po moje spet za to, da nosi v sebi temeljno razpoložljivost…temeljno zaupanje v Dobro…Iz psihologije in tudi sicer vemo kdaj se v življenju človeka to temeljno zaupanje oblikuje in če je človek ranjen na tem preverbalnem nivoju je verjetno težko, saj se tak človek težko prepusti pretoku energije…
Kar se tega tiče, so v največji meri čudežem odprta vrata za manifestacijo takrat, ko klient terapevtu zaupa in verjame, da terapevt razpolaga z “močjo”, ki mu lahko pomaga – na ta način se mu bo prepustil in bo možnost za notranje kalkulacije manjša.