Reply To: Equilibrium delavnica
No zdej pa malo bolj zastopim. V bistvu sem vse to že vedela. Naveznost na karkoli = bad. Oziroma navezani smo lahko na nekoga ali nekaj, vendar mora biti ta navezanost “zdrava”. Npr vedno imam v glavi, da so nam otroci dani “na rento”. Oni niso naša last, dani so nam zato, da jih pospremimo na pot življenja. Samo močno dvomim, da bi lahko mati ob izgubi otroka lahko kaj takega dojela na tak način. Bolečina je premočna.
Ja, meditiram. Ampak zgolj zato, da “utišam” ego ( jaz mu rečem um). Pa še to se mi zdi da premalo počnem, ker je um preglasen ( ah ne, zdej nimaš časa, boš kdaj drugič 
) . V glavnem si pa želim zdravja. In vseeno me le-to ne uboga preveč. Zdaj sicer velik delam na tem, da mi ne bo treba it čez nekaj, ker me je tega precej strah. Vem tudi strah omejuje, tega se moram losat, samo jst ne bi na boleč naččin. soočit se s strahom? Ja, samo na en prijazen način, pliiiiiiz.
Hočem povedat to, da sama po sebi nisem materialist, ne želim si bogastva, želim le toliko kolikor potrebujemo. Pa vseeno me telo na nekaj opozarja. Kaj moram sploh še narest? Odpustila sem že davno vse vsem…morda so vezi še vedno tako močne?