Reply To: duša
Forum Duhovnost › Forumi › Duhovna rast › duša › Reply To: duša
tadej pretnersnowcat :) wrote:
…..ločitev od celote…….na energijski ravni si to tolmači, kot da je z njim nekaj narobe. Kadar čutiš, da je s tabo kaj narobe, pa avtomatično pride do občutka krivde (primordialne)……
Ali za to trditev obstaja kakšna raziskava ali pač vir, pač nekaj drugega od ,,padca iz raja,,
Osebno sumim, da se nikoli ne ločimo. Izgubimo pa ta občutek. Domnevam, da ta vibracija, ki je povezana s tem občutkom je najbolj nežna in krhka. Zato se pri energetskih spremembah v bitju, ki so odziv na svet, pojavi ta občutek ločenosti med prvimi. Če bi dala prispodobo…(saj veste, da sem tehnik po naravi :-)…….)…..imaš kocke zložene v stolp, če se odločiš ta stolp premaknit, prvo padejo kocke iz vrha – pač najmanj stabilna lega…..podobno si predstavljam svet vibraciji. Ene so bolj močne/stabilne ene so bolj subtilne/nestabilne….
snowcat
Ponavljam vprašanje.
hvala za info
snowcat
Valjda da se v resnici nikoli ne ločimo, ampak izgubimo le občutek.
Viri: Najmodernejši vir je švicarski razvojni psiholog in filozof Jean Piaget – on recimo piše o tem, da se otrok v začetku počuti kot del celote in zaznava še druge realnosti, ko pa dobi vedenje o lastni identiteti, ta občutek izgubi.
Starejši viri: Gurdjieff, ki piše o eneagramih (
Beelzebub’s tales to his grandson, Meeting with remarkable men), v bistvu pa povzema znanje islamskih sufijev.