Reply To: Bolna in revna družba

Član

Zakaj je naša družba bolna oz. manj zdrava kot bi lahko bila? Imam niz razmišljanj. Naj začnem z delom (in ne igrami ).

Vzemi
»človeku kruha in iger« dopust, če
si upaš. Od napornega dela vendar moraš prejeti počitek, so nam že zdavnaj
zagotovili revolucionarji delavstva. A zakaj, za vraga, opravljamo tako naporno
delo, da nam ni za zdržati pri njem? Seveda mora biti v človekovem vsakdanu
zagotovljena prava mera počitka in dela. Tudi narava ponoči »spi« in podnevi »bedi«.
In tudi »dopust« si vzame pozimi, da si
nabere »novih moči«. Kako pa je s povprečnim delavcem? A sploh pozna svoj letni
bioritem?

Povečini
ne! Zato tudi uživa v (morskem in smučarskem) dopustu, ker mu ni treba v službo
/ na delo. (Pre)redko uživa verjetno zato,
ker lahko kam gre oz. bolj precizno – »mora« iti! V naprej ve, da se po »napornem dopustu« prileže
počitek…

Zakaj
je vseeee takoooo povezano z NAPOROM ? Tako
služba kot dopust? Zakaj med nami
krožijo takšne (in podobne) izjave kot je deset črnogorskih zapovedi:

1.Človek se rodi utrujen in živi za to, da se odpočije.

2.Ljubi posteljo tako kot ljubiš samega sebe.

3.Počivaj podnevi, saj ponoči lahko spiš.

4.Ne delaj – delo ubija.

5.Če vidiš koga, ki počiva, mu pomagaj.

6.Ne delaj danes, kar lahko storiš jutri

7. Delaj manj, kot zmoreš, in tisto, kar zmoreš,
prepusti drugemu.

8.V senci je rešitev – od počivanja še nihče ni umrl.

9.Delo prinaša bolezni – nikar ne umri mlad.

10.Ko si zaželiš dela, se usedi, pa boš videl, da te bo minilo.

Naštevanja bi bilo lahko še mnogo več, a avtostereotip
slovenske pridnosti »drži« ravno toliko kot črnogorski. Povsod večina
posameznikov povezuje delo z naporom, ki ga je
bolj ali manj pripravljen vložiti (v kaj že?).

SSKJ o delu in naporu:

délo
-a s (ẹ́) 1. zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za
pridobivanje dobrin

napòr
-ôra m (ȍ ó) velika uporaba, pritegnitev človekovih moči za opravljanje
česa: hud napor ; za tako delo je potreben velik napor; ekspr. z
nadčloveškim naporom je opravljal naloženo delo; delati kaj brez napora; omagal
je od napora / duševni, telesni napor / publ. podvojiti napore za izpolnitev
določenih nalog prizadevanja // nav. mn. naloga, opravilo, za katero
je potrebna velika uporaba, pritegnitev človekovih moči: čakajo nas veliki
napori…

Potemtakem je DELO = napor = » izguba energije« (irelevantno za to razmišljanje je dejstvo, da se energija nikoli ne izgubi, temveč pretvori),
PLAČA pa nadomestilo za oddano energijo. Manj kot si za napor plačan, več energije
izpuhti, manj jo imaš za nadaljnji vložek – in krog je sklenjen. Vendar – a so
naši »receptorji« za delo in plačo na isti valovni dolžini? Vemo, da ne. Denar,
sveta vladar, je mentalno-tehnično skreiran
in naravne izgube energije nikakor ne more nadomestiti (že zaradi svojega
nenaravnega izvora).

Zakaj
potem dela ne povezujemo enako močno s čim drugim, naravi lastno? Z občutkom
povezanosti (jaz prispevam to, ti ono); z zadovoljstvom po (dobro) opravljenem
delu itn. A ima Apostol Pavel – (oznanjevalec Ljubezni) prav, ko
oznanja: “Pri
vas naj se vse dela iz ljubezni” (1 Kor 16,14)?

Jaz
verjamem in vérjem da so naši talenti
med nas porazdeljeni tako, da bi imeli ob njihovi uporabi vsi zadoščene vse
potrebe. Si predstavljate, da bi vsak počel tisto, kar ga veseli in čemur je
predan? Ko bi se hkrati, istočasno »s praznjenjem« že »polnil« in ne bi bil »Marijageld
15. v mesecu dan x«. Bi bil tak »delavec« potreben dopusta v smislu
odtegnitvi dela? Res je obupna država in
politika z njo, ker nam ne daje (pravega, primernega, ravno zadostnega) dela.
Ampak še bolj (ob)upni smo posamezniki,
ki delamo kar nas ne izpolni in še huje – ne delamo tisto, kar nas…

Irena

Irena2012-08-23 08:48:38

Lepo je če deliš