Reply To: Bolna in revna družba

Član

jaz mislim, da je rešitev samo ta, da vsak posameznik pri sebi kaj spremeni na boljše. Ne gre računati na neke zunanje inštitucije, še najmanj na državo in politike, ki zdaj bolj kot kdaj prej kažejo, da jim gre po večini le za svoje riti in nimajo niti toliko širokega pogleda, da bi se zavedali, da se s tem, ko slabšajo razmere za druge, slabša tudi njihovo življenje.

Večina ljudi, ki je na dovolj visokih položajih v podjetjih, inštitucijah in politiki, da bi lahko kaj naredili, predolgo sploh ne vidijo, da je treba ukrepati, ker nimajo stika z realnostjo. Če se voziš v porscheju, imaš vikend na morju in na Bledu, če imaš poleg plačila položnic in kasko zavarovanja še za počitnice na Sejšelih, ne moreš videti realne slike. In zato ne ukrepaš pravočasno. Dober primer so nepremičnine: v časopisih se šele letos na glas piše o tem, da so za visoke cene praznih novogradenj (in predvsem za neznižanje cen) krive tudi banke…. to so stvari, ki smo se jih “na ulici” pogovarjali že leta 2008. Takrat je bil še čas, da bi ukrepali, pa niso, ker enostavno niso dojeli, da smo že v sranju in da še globje lezemo. In niso verjeli, da se lahko gospodarska rast obrne tudi navzdol.

Veliko nas je, ki se zavedamo, da lahko samo sami pri sebi kaj spremenimo na boljše in upamo, da če nas bo dovolj (kritična masa), se bo začela urejati tudi okolica. Ampak velika večina ne ve, kako bi se sploh lotila. Veliko ljudi obiskuje razne delavnice in šole. Ampak le malo je tistih, ki jim zares uspe preboj. Pred kratkim sem po enem letu srečala znanko, s katero sva tri leta vsak teden hodili na intenzivne treninge za duhovni/osebnostni razvoj. Pa se ta znanka še vedno cikla okrog istih problemov. Ali sva uspeli kaj narediti v treh letih intenzivnih meditacij, OSHO-ta, karmične, … ? Dolgo sem verjela, da je tukaj rešitev. Pa ni za vse. Dostikrat se izkaže, da so te delavnice samo zamena za duhovnika in učiteljico aerobike.

Kaj torej narediti? Duhovne delavnice, terapije, masaže, … niso zastonj. Bolj ko lezemo v krizo, težje si jih privoščimo. Večina posameznikov verjetno ne bo delala procesa prisotnosti, čeprav bi večini koristil in je zastonj. Mogoče bi lahko kaj premaknila skupina prostovoljcev, ki bi pritegnila ljudi k druženju?

Jaz imam nekaj konkretnih predlogov, za katere sem 100%, da bi pomagali tej “bolni družbi”. Ljudem bi dali moč, navdih, energijo, da tudi sami kaj spremenijo.

– zdravstvene ustanove bi najele upokojene dobrodušne medicinske sestre, da bi sedele v čakalnicah in se pogovarjale z ljudmi. S tem bi se dvignil splošen nivo zadovoljstva in posledično tudi zdravja. To se mi zdi veliko boljša preventiva, kot pa zgibanke in plakati za zdravo življenje, ki jih itak nihče ne bere.

– država bi lahko uvedla obvezne plesne tečaje za določene skupine ljudi, na primer samske, upokojence, … tako bi iz lukenj osamljenosti potegnila tiste, ki si sami ne znajo / upajo organizirati druženja. Ples je odlično “alternativno” zdravljenje.

in tako naprej.

ampak država tega ne bo naredila. ker zadovoljni, srečni in zdravi ljudje si ne pustijo hoditi po glavi. Lažje je vladati prestrašenim žrtvam … Če pa se že najde kakšen direktor zdravstvenega doma, ki bi to speljal, ga bodo pa farmacevti po glavi …

Lepo je če deliš