Reply To: Bolna in revna družba

[Irena]

Medtem, ko je vročina na višku in so klime v polnem zagonu , so v nekem povsem neduhovnem kvizu danes postavili vprašanje o dopustu in mesu – čemu se med njima odreči. Kar zastala sem ob tej kombinaciji, katere avtor sem tudi sama. Seveda me je to spodbudilo, napisati sklep

Vzemi “človeku kruha in iger” bi lahko (brez strahu , ne bo ) postala knjiga z mnogimi poglavji, a je že glas strnil naše “potrebe”:

glas wrote:

…..ljudje so začeli pretiravati v uživanju in potenciranju vseh čutnih naslad, (alkohol, hrana, kopičenje materialnih dobrin, zabave,…)

….. v zameno za življenje v utopični samopozabi in uspešnem mašenju lastne praznine z videoigricami, legalnimi drogami, hrano, zabavo in drugimi oblikami hipnoze, ki jih nudi sistem za obladovanje obče mase ljudi..

Ponuja se tudi odgovor:

glas wrote: .. ker ni dovoljeval in podpiral osebne kreativnosti, osebne svobode in raznolikosti, kar pa je najhuje ni dovoljeval ali podpiral nič druga kot nižjo materialno plast bivanja in razumevanja življenja. Stik s samim sabo, dušo, stika z duhovnimi sferami pa ni podpiral..

Opustiti , odpovedovati se bilo čemu (hipnotiziranemu?) človeku predstavlja askezo. Pa mora odrekanje voditi v držo, ki je sovražna življenju? Kdor mora imeti , kar vidi, je odvisen. A pogoltnež sploh še zmore občutiti užitek ? In ne le-to. V njem narašča jeza in agresija, ker se hočeš-nočeš zaveda, da o njem odločajo stvari zunaj njega. Jemlje mu dostojanstvo, saj mu vladajo njegove potrebe.

Krog razprave o bolni in revni družbi se na tej točki lahko sklene (v nov začetek ). Potrebe so le simptom, ki pripoveduje o naši “stopnji” osebne svobode. “Manj” ko imamo potreb, “več” sebe imamo . In v Resnici uživamo Življenje .

Irena

Lepo je če deliš