Reply To: Bolna in revna družba

[Irena]

glas wrote:

Vprašanje je nedoločeno, kar je tudi samo po sebi zanimivo..

Že André Maurois
[1885–1967], franc. pisatelj, je zdavnaj ugotovil, da najtežji del diskusije ni zastopati lastno stališče, temveč – ga prepoznati Hvala za namig .

glas wrote:

Jaz se spomnim obdobij v življenju, ko sem počel vse kar bi naj bilo proti evoluciji, proti zdravim načelom in skoraj proti življenju samemu, …

Spomnim pa se tudi obdobij, ko sem delal izključno na svojem duhovnem razvoju, delal vse kar se da, pa še kaj zraven…

Za sebe sem toraj opazil, da svojega razvoja, svoje duše ne morem pospeševati, niti upočasnjevati, …

glas wrote:

Drugi del nedoločenega vprašanja pa se nanaša na kritično maso vsega človeštva!

Ko je nekaj na vrsti, takrat se to začne dogajati in se tudi realizira, neko predolgo zadrževanje ni mogoče in tudi prehitevati se ne da..

glas wrote:

Tu se da narediti en mali trik za hitro izkušnjo kako se približati zavesti Duše Človeštva..
Zaveš se da si na svoji najvišji ravni tako Režiser, kot pisec scenarija in hkrati igralec vseh vlog v igri seveda..
Le v svojo vlogo si tako močno padel, da si pozabil na preostale vloge!
Hkrati ko igraš na odru svojo vlogo in jo igraš tako zavzeto in zares, da misliš, da si to dejansko ti, ti lahko povem, da si ti točno toliko ti ,kot je tvoj soigralec in kot so vsi ostali liki tvojega scenarija, saj si sam pisatelj scenarija Človeštva in Režiser ode Življenja..
…
..
.

Ja,, ja,, spomniti se je treba in prisluhniti odi Življenja

Irena

Lepo je če deliš