Reply To: Bolna in revna družba
tadej pretner wrote:
…., da je verjetno edina pot do kolektivnega zdravja skozi ozaveščanje.
Delamo
torej »zaradi« pridobivanja »dobrin«. In
katere dobrine so nujno potrebne za nas? Katere potrebe v Resnici imamo?
Filozofiranje
naj bo prepovedano oz. silno omejeno, govorijo naj dejstva – morda z njihovo pomočjo
pripomoremo k (samo)ozaveščanju ter bogatenju družbe 
.
Kaj
nam lahko (delno) osvetli problem naših Resničnih
potreb? Morda potreba po vodi?
Poročilo
Agencije RS za okolje z dne 22.8.2012:
Stanje vodne zaloge v kmetijskih
tleh je še vedno najbolj problematično na širšem območju Primorske (Slovenska
Istra, Obala, Goriška), v Vipavski dolini in na Krasu. Razmere se poslabšujejo
tudi povsod tam (v delu Dolenjske in Posavja, na Celjskem, osrednjem
Štajerskem, Krško-Brežiškem območju, v delu Notranjske, v delu Bele Krajine),
kjer majhna količina dežja v zadnji tretjini julija in do konca druge tretjine
avgusta stanja ni popravila. Tudi drugod po državi so vročina, močno
izhlapevanje in suho vreme ponovno močno izčrpali talni vodni rezervoar. Povsod
tam, kjer je bila preskrbljenost tal in kmetijskih rastlin z vodo slaba,
rastline ponovno trpijo sušni stres in potrebujejo dodatno oskrbo z vodo.
Razmere še poslabšuje vročinski stres in visoko izhlapevanje, ki se bosta v
prihodnjih dneh še povečala. Na Primorskem in na tleh s slabo vodno retenzijo
je rastlinam voda težko dostopna že vse od konca junija. Marsikje so rastline
že v fazi trajne uvelosti, pridelek pa poškodovan zaradi sušnega in vročinskega
stresa.
Tole je vsem
nam , naša skupna, včerajšnja izkušnja. Jaz pa izzivam (v kontekstu bolne družbe) z naslednjim:
iger« meso , če si upaš. Živalske beljakovine so nujno potrebne za
delovanje in zdravje človekovega telesa. Kako lepo diši kranjska klobasa (saj
zdaj menda je naša, a ne?) in kako čudovita je obložena velikonočna miza z
neštetimi dobrotami. Le kako bi pogostil gosta brez specialitet hleva, dvorišča,
gozda in vodá?
Knjiga (Terezija Golob in sod).
»Slovenske
prehranske tabele – meso in mesni izdelki« je prvi del slovenskih prehranskih
tabel, v kateri so zbrani podatki za vse vrste mesa in mesnih izdelkov, ki jih uživa
slovenski porabnik. Namenjena je široki množici uporabniko in jaz (se)
sprašujem: »Je človek v resnici mesojedec« ?
Nekateri mesojedci smo – kakšne so torej posledice »slovenskih prehrambenih navad
v zvezi z mesom«? (Povsem irelevantna za razmišljanje o načinu prehrane
je možnost Svobodne izbire). V temi zdrava prehrana smo že obdelali nasilno spreminjanje
prehranskih navad, kar samo po sebi ne zagotavlja duhovne rasti. Ostanimo pri
suši in pomanjkanju vode!
Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon
opozarja: “Potrebna je prenova kmetijstva in upravljanja z vodnimi viri, saj
kmetijstvo živinoreja porabita 70% pitne vode in sta odgovorna za do 80%
posekanih gozdov.”˝Hranjenje rejnih živali z ogromnimi količinami žit, da
proizvedemo majhno količino mesa, je zelo potratno, naši viri pa so omejeni. Reja živali za prehrano je “eden
izmed dveh oz. treh najpomembnejših povzročiteljev okoljskih problemov, tako na
lokalni kot na globalni ravni”.
V poročilu inštituta Worldwatch Livestock and Climate Change (Živinoreja in
podnebne spremembe) objavljenem v oktobru 2009, so izračunali, da izpusti
zaradi živinoreje prispevajo 51% vseh toplogrednih plinov na svetu in sicer je
emisij preračunanih na ekvivalent CO2 več kot 32,6 milijard ton. To je več kot
vsota vseh emisij svetovnega transportnega sistema (13,5%) in elektrarn na
fosilna goriva.
Količina vode, ki je potrebna za
proizvodnjo 1 (enega) kilograma govedine, je 4000 litrov.
Vem, da
citirano NI novica za nikogar izmed nas. A v prizadevanju za zdravo družbo kažemo s prstom na vlade, politike vseh vrst in
ekonomijo, pred domačim pragom pa nam je tako težko »pospravit«. Kako lagodno
je živeti v »usojenem« tiru slovenskega življenja. In kako težko (?) je informacije ter znanje pretvorit v »védenje in zavedanje«.
Zakaj je Paul
McCartney izjavil: »Kdorkoli želi rešiti planet, mora prenehati jesti le meso. To je osupljivo dejstvo.
Vegetarijanstvo reši zelo veliko problemov v samo enem koraku : ekologijo,
lakoto, krutost.«
Krutost? Peter Singer v knjigi »Razmislimo znova o
življenju in smrti – Sesutje naše tradicionalne etike« razmišlja takole: …. » V
luči novega razumevanja našega mesta v vesolju bomo morali opustiti
tradicionalne odgovore in popraviti meje naše etike. Ena od žrtev te revizije
bo vsaka etika, ki temelji na podmeni, da je pri živih bitjih edina zares
pomembna stvar to, ali so ljudje ali ne. To bo imelo dramatične posledice ne le
v našem odnosu do živali, ki niso ljudje, temveč za vso tradicionalno etiko
svetosti življenja.«… 
O »dobrini«
meso in mesni izdelki so razpredali že
naši dedje. Bogastvo hiše se je kazalo s številom in raznovrstnostjo mesnih
obrokov na mizi. Še danes naj bi si »revež« lahko privošči le zelje, fižol in
krompir, ki mora seveda zrasti. In tudi za to je treba – vode!
Bo potreben
nov »deal«? Meso za vodo? Kdo naj ga nam “zapove”? Zakoni narave ali zakoni politike? Svobodna volja nam dovoli da (po)čakamo na odločitve od zunaj…
Irena2012-08-23 19:59:02