Reply To: Bolna in revna družba
Irena wrote:
Nekateri ko pridejo v položaj velike finančne priviligiranosti, nato to
idilo vseeno usmerijo v smer samoozaveščanja in dohovnega razvoja,
večina pa vseeno dalje brodi v samopozabi..Isto je na drugem polu, mislim, da izključno bogastvo ali revščina nista pokazatelja kdo se bo ozavestil in kdo ne; potreba po tem obstaja na ravni duše in ta se bo prebila na plano v vseh okoliščinah, ko je njen čas..
… ko pride njen čas? Potem je treba le čakati na kritično maso, da se ozaveščenje “zgodi” vsem?Kaj menite o tem ti, glas, in seveda vsi drugi?Irena
Vprašanje je nedoločeno, kar je tudi samo po sebi zanimivo..
Jaz se spomnim obdobij v življenju, ko sem počel vse kar bi naj bilo proti evoluciji, proti zdravim načelom in skoraj proti življenju samemu, pa se je vsaka takšna pot vedno končala z ultra pospeškom naprej, ko sem bil dejansko katapultiran naprej, sem v obdobju mesecev nadoknadil tudi leta poprej “zapravljenega časa”..
Tako da po obdobjih muk, ki so bile ponavadi sopotnica ali zaključek takšnih poti, samoočitkov in tudi ožalovanj, dobil vedenje, da je bilo vse z namenom in sem bil na te poti poslan, oziroma, da sem si jih moral očitno vnaprej izbrati ali splanirati…
Spomnim pa se tudi obdobij, ko sem delal izključno na svojem duhovnem razvoju, delal vse kar se da, pa še kaj zraven.. 
, pa dejansko nisem mogel prebiti določenega platoja, ki me je držal na določeni točki zavedanja ali prebiti se do dostopa v sfere, po katerih sem želel poseči.., včasih po mesece in mesece..
In sem ugotovil, da je tudi obsedenost z razvojom duše, lahko delovanje proti duši, ker pozabiš na ves široki spekter, ki ga ta pojem predstavlja..
Duša mi predstavlja namreč vse od telesa, ega, osebnosti, soljudi, in vsega pojavnega sveta, ki se zrcali pred mano in mi ponuja za samorealizacijo čez vse trenutke (in predvsem v vseh trenutkih) svojega življenja..
Za sebe sem toraj opazil, da svojega razvoja, svoje duše ne morem pospeševati, niti upočasnjevati, če pa kdo to zna, pol pa zna kaj več od mene 
Drugi del nedoločenega vprašanja pa se nanaša na kritično maso vsega človeštva!
Kar je za mene le podaljšan pogled na mojo Lastno Dušo..
In toraj kot sem sedaj opisoval za svoje življenje, takoisto velja vse to za Človeštvo kot eno bitje!
Ko je nekaj na vrsti, takrat se to začne dogajati in se tudi realizira, neko predolgo zadrževanje ni mogoče in tudi prehitevati se ne da..
Tu se da narediti en mali trik za hitro izkušnjo kako se približati zavesti Duše Človeštva..
Zaveš se da si na svoji najvišji ravni tako Režiser, kot pisec scenarija in hkrati igralec vseh vlog v igri seveda..
Le v svojo vlogo si tako močno padel, da si pozabil na preostale vloge!
Hkrati ko igraš na odru svojo vlogo in jo igraš tako zavzeto in zares, da misliš, da si to dejansko ti, ti lahko povem, da si ti točno toliko ti ,kot je tvoj soigralec in kot so vsi ostali liki tvojega scenarija, saj si sam pisatelj scenarija Človeštva in Režiser ode Življenja..
…
..
.
“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”