Reply To: Anton Komat

[strelka]

Manipulatorji s čudežem življenja

16.09.2012 |
Avtor: Anton Komat

“Tveganj genskega inženirstva ne zmoremo pravno regulirati,
saj še sama znanost ne obvladuje te tehnologije in njenih posledic in se v
pravnih aktih sklicuje na “upoštevanje stanja znanosti in tehnike”!
Natančno tako dikcijo zasledimo tudi v slovenski različici predloga Zakona o
genski tehnologijji. Jasno je torej, da se znanost vsekakor želi zavarovati
pred morebitnimi presenečenji. “

Zadnje čase nam mediji prinašajo novice, ki nam govore, da so
se javnost, etični del znanosti in tudi oblast v mnogih evropskih državah
postavile po robu tehnologiji genskega manipuliranja z življenjem. Je tokrat
znanost prekoračila Rubikon?

Znanost
se spušča v neznano

Tveganj
genskega inženirstva ne zmoremo pravno regulirati, saj še sama znanost ne
obvladuje te tehnologije in njenih posledic in se v pravnih aktih sklicuje na
“upoštevanje stanja znanosti in tehnike”!

Natančno
tako dikcijo zasledimo tudi v slovenski različici predloga Zakona o genski
tehnologijji. Jasno je torej, da se znanost vsekakor želi zavarovati pred morebitnimi
presenečenji.

Katera
so lahko ta presenečenja, ne ve niti znanost sama. Kakšne so lahko posledice
genske tehnologije na naše zdravje in okolje, ne vemo davkoplačevalci in
volilci. Kdo in kako bo reševal tragedije v okolju in na zdravju ljudi, ne ve
niti politika.

Kdo je
torej poklican, da odloča o vnosu te izjemno tvegane tehnologije v slovenski
prostor? Najbrž vsi skupaj, znanost, državljani in politika. Taka ugotovitev
predpostavlja in tudi zahteva, da v soodločanju sodelujejo etična znanost, ozaveščena
javnost in demokratična država.

V
Sloveniji imamo od vsakega le nekaj!

Znanost
je razdvojena na večino, ki tej tehnologiji nasprotuje, manjšino, ki je
neopredeljena, in peščico posameznikov, ki jo goreče zagovarja. Javnost je
popolnoma nepoučena. O politiki pa raje ne izgubljam besed, saj je še dandanes
ujetnik lastne prestave o sami sebi.

Civilizacijska
nujnost bi torej bila, da v Sloveniji nemudoma proglasimo vsaj 5-letni
moratorjih na gensko tehnologijo, predvsem za njen najbolj sporen del, ki ga
predstavljajo izpusti gensko spremenjenih organizmov v okolje. za tak moratorij
imamo vso pravno podlago, tako v ustavi kakor tudi v zakonu o obligacijah!

Kateri
državni organ bo to storil? Ministrstvo za zdravstvo, Ministrstvo za okolje in
prostor, vlada ali celo parlament? To je pravzaprav vseeno, upamo le, da bo kdo
v naši državi končno našel toliko modrosti in končno ukrepal.

Prosto
lovišče multinacionalk

Slovenski
prostor je postal pravzaprav idealen za vnos tveganih tehnologij še iz nekega
drugega razloga, ki je sicer značilen za vse države CSE (Centralne in Južne
Evrope).

Stopnja
obveščanja in soodločanja javnosti je zelo omejena. O pojmih, kot so okoljska
pravičnost, in o zakonih, kot je Right to Know Act v ZDA, ki utemeljujejo
pravico vedenja javnosti, lahko v Sloveniji le sanjamo.

Nevarno
dejstvo v državah CSE pomeni stanje, v katerem je znanost vse bolj odrinjena na
rob družbenega dogajanja, kjer so slabo plačani znanstveniki kaj ceneno
blago na trgu delovne sile. Navedeno velja v veliki meri vse bolj tudi za
Slovenijo. Poceni “možgani”, pomanjkljiva zakonodaja, neozaveščena
javnost in krhka demokracija pomenijo pravo lovišče za multinacionalke. Te pa
odlično obvladujejo svoj posel, saj imajo obilo denarja, znanje in moč, da svoje
interese uveljavljajo po večkrat mimo državnih.

Monstrumi
naprodaj

V
zahodnih državah se je ozaveščena javnost silovito odzvala na gensko
tehnologijo. Opuščene ali prepovedane so praktično vse poskusne gojitve
transgenih rastlin na prostem, zato si multinacionalke iščejo primerne države,
kjer bi lahko svoje početje neovirano in prikrito nadaljevale. Taktika
pri prenosu genskega inženirstva v ciljne države temelji predvsem na
predpogojih, ki sem jih že navedel. Slovenija tem pogojem v celoti ustreza!

Medijska
in tudi drugačna promocija genskega inženirstva obljublja ponižanim
znanstvenikom gore denarja, državam pa mesto med razvitimi, ljudstvu pa med in
mleko. Velika večina ljudi ne loči med področjem biotehnologije in genskim
inženirstvom. Pomembno je vedeti, da tradicionalna biotehnologija deluje in
selekcionira med tistim, kar v naravi obstoja. Nepremostljiva prepreka zanjo je
evolucijska rešitev, ki onemogoča razplod med posameznimi vrstami organizmov.

Gensko
inženirstvo pa nasprotno omogoča prenos dedne snovi med posameznimi vrstami,
med rastlinami in živalmi, med človekom in drugimi organizmi. Sposoben je
ustvarjati pošasti, ki si jih naša domišljija ne more predstavljati niti v
nočnih morah.

Danes
genski inženirji delujejo le še kot razvojni inženirji multinacionalk. Njihovo
delo poteka v tajnosti, v bunkerjih genskih reaktorjev, in se skriva za zaveso
stroge poslovne skrivnosti. Genska tehnologija je povsem tržna panoga, ki
deluje po logiki dobička. Rezultati se najprej patentirajo in šele pozneje
objavijo, seveda kot tržna ponudba! Sledi pogodba in trženje
“izdelka”. Čudež življenja je degradiran na stopnjo patentne pravice
avtorja “kreacije”.

Saj
smo znoreli.

Transgeni
raj

V
poljskih ribogojnicah že tretje leto plavajo transgeni krapi, ki so
jim “vcepili” človeški gen rasti. Pospešena rast sicer povzroči
hitrejše pridobivanje teže, toda živali so iznakažene in so prave pošasti.

Na
Madžarskem že gojijo na prostem krompir, koruzo in oljno repico, ki so
transgenirane za odpornost proti pesticidom. V SND goje krompir, ki je genetsko
manipuliran za boljšo odpornost proti herbicidom.

Iz
sveta lahko navedem še več drugih primerov. Človeški geni so bili vnešeni v
postrvi, losose, koze, ovce, riž in tobak; piščančji geni so bili prenešeni v
krompir; mišji geni v tobak; bakterijski in virusni geni pa v kumare, krompir,
paradižnik in koruzo. Poleg že razvpitega paradižnika Flavr Savr so tudi
banane in melone transgerirane tako, da je podaljšana njihova obstojnost po
spravilu.

Poglejmo
si še nekaj primerov.

Uporaba
herbicidov je v plevelih sprožila številne evolucijske procese, posledica
katerih je vse večja odpornost teh rastlin proti človekovim zvarkom. Danes je v
ZDA že 55 vrst plevelov popolnoma odpornih na triazinsko skupino herbicidov, ki
so najbolj uporabljani; podobno je v Sloveniji!

Tehnologi
industrijskega kmetijstva imajo dve možnosti. Prva je, da za uničevanje
plevelov razvijejo nove, še bolj strupene herbicide, in druga, da uporabijo vse
večje količine že obstoječih strupov. V obeh primerih bi ubili tudi kulturne
rastline, kar pa ni njihov cilj. Ugotovili so, da je ceneje trangenirati
kulturno rastlino na povečano odpornost proti herbicidom, kot pa razviti nov
herbicid. V tem se vidi vsa umazana logika kapitala, ki mu je kaj malo
mar uničena podtalnica, prst, zastrupljena hrana in pitna voda zaradi povečane
uporabe herbicidov!

Tako
je Monsanto razvil vrsto transgenih rastlin, odpornih za herbicid Roundup,
Hoechst in Schering pa preko skupne firme AgrEvo razvijata transgene
rastline, odporne proti herbicidu Basta.

Greenpeace
me opozarja, da namerava AgrEvo plasirati v Slovenijo transgeno oljno repico,
ki bo odporna na herbicid Basta. Na Poljskem so instituti zavrnili sodelovanje
s firmo AgrEvo. Posebno odločen je bil prof. dr. Adamczewski in Instituta za
varovanje rastlin iz Poznanja. Javno je povedal, da je Poljska zaradi drobno
posestne strukture in številnih divjih sorodnikov oljen repice popolnoma
neprimeren poligon za take poskuse. Vnešeni gen za odpornost proti herbicidu
Basta bi se namreč kaj hitro lahko razširil s pelodom med divje sorodnike oljne
repice in povzročil razvoj številnih novih plevelov, odpornih proti herbicidu!

V
upanju na etičnost slovenske znanosti pričakujem, da bomo tudi Slovenci zmogli
častno dejanje poljskega profesorja. Ne pozabimo, da je AgrEvo že lansko leto
uvozil transgeni krompir v Slovenijo, pa so bili agronomi tiho kot grob!

Oživljene
Butale

Prihodnost
sveta bodo kreirali in največjo moč bodo imeli tisti, ki bodo imeli v lasti
gene. Vojne prihodnosti bodo vodile genske banke in ne topovi! To je danes
jasno vsem svetovnim strategom.

V
Sloveniji pa so oživele Butale!

Slovenija
ima izjemno gensko pestrost tradicionalnih varietet kulturnih rastlin, ki pa
“uradno” ne briga nikogar razen tujih multinacionalk, seveda! Sedimo
na milijardah dolarjev in se tega sploh še ne zavedamo. Nasprotno, prav
samomorilsko nadomeščamo naše največje bogastvo, genske vire, s tujimi
patentiranimi hibridi in obenem prav butalsko razglašamo, kako smo napredni.
Brezglavo drvimo v Evropo, prepisujemo njihove standarde, prevajamo in
sprejemamo njihove zakone, zvesto “usklajujemo” nam diktirane kvote
in “prestrukturiramo” kmetijstvo, medtem pa nam lovci na semena
odnašajo našo prihodnost!

Za
vedno izgubljeno prehrambeno varnost Slovenije bodo objokovali takratni
politiki, naši potomci pa ne bodo našli prav primernih besed za naše današnje
početje.

Zavarovanje
genske pestrosti je v današnjem svetu namreč prvovrstno vprašanje nacionalne
varnosti posamezne države. Pri nas pa nekaj veljata le vojska in policija, kot
v starih dobrih časih!

Imamo
pač zapozneli zgodovinski refleks!

Monstrumi
v okolju

Manipulacije
z genomi živih bitij resno poškodujejo vedenje, integriteto in zdravje
organizmov. Genska tehnologija poruši celoten kontekst delovanja genoma.
Prenešeni geni lahko poškodujejo in/ali vplivajo na aktivnost lastnih genov v
organizmu. Znano je, da prihaja do neljubih presenečenj, če se v drug organizem
prenese več kot en gen!

V
Nemčiji so manipulirali s petunijami in ugotovili, da je imela posamezna
rastlina rdeče, bele in celo progaste cvetove. Nenavadna barvitost petunij ni
škodljiva, toda predstavljajmo si, da se tako transgenira kaka druga lastnost.

Nevarnost
pa se bistveno poveča ob izpustih transgenih organizmov v okolje.

Transgeni
nimajo naravnega okolja, ker niso nastali v evoluciji, ampak so jih ustvarili v
laboratorijih. Nihče danes ni sposoben napovedati, kako se bodo vedli transgeni
v okolju. Ko enkrat izpustimo transgeni organizem v okolje, ga ne moremo več
priklicati nazaj v laboratorij. Transgeni organizem se v okolju razmnožuje,
mutira in prenaša dodani genski material na preostale organizme.

Geni,
ki jih nosi s seboj, mu omogočijo selektivne prednosti pred naravnimi organizmi
v ekosistemu. Biotska pestrost je lahko resno ogrožena, s tem pa se ruši
tudi naravni ekosistem. Posledice bo nosil človek, ki je, če hoče to
priznati ali ne, del narave.

V tem
prispevku sem se omejil na okoljske posledice vnosa transgenih organizmov
v okolje. Potencialne nevarnosti je praktično nemogoče predvideti in
ovrednotiti, toda na osnovi dosedanjih izkušenj jih lahko razdelimo v naslednje
skupine:

1.
pojav novih škodljivcev,

2.
povečano delovanje že obstoječih škodljivcev,

3.
uničenje neciljnih skupin organizmov,

4.
motnje v naravnih procesih kroženja snovi in energije,

5.
uničenje biotske pestrosti z nadomeščanjem naravnih vrst,

6.
zapravljanje dragocenih naravnih virov.

Tveganja
pri izpustu genteh organizmov v okolje so bistveno večja kot pri sevanju ali
pri učinkih delovanja strupenih kemikalij. Genteh organizmi se namreč
razmnožujejo!

Za
dober tek

Slišal
sem, da so v Sloveniji piščancem že uspeli prenesti človeški gen, ki uravnava
rast. Piščance bo sicer mučil artritis, krhkost kosti in impotenca, morda pa
bodo celo tako srečni, da jih ne bo moril rak prebavil, kakor nesrečne genteh
svinje iz Beltsvilla. Toda to za nekatere ni pomembno, pomembno je le, da bodo
hitreje rasli!

Spoštovani
bralci, če boste zaznali pri nedeljskem piščancu kar koli nenavadnega, pomislite
in se spomnite, da je morda v rumeno zapečenem mesu nekaj človeškega, pa čeprav
morda le en sam naš gen.

Pa
dober tek vsem skupaj!

(Odlomek
iz knjige: Nespametni bodo žejni

strelka2013-06-13 22:08:33

Lepo je če deliš

The Secret Key is In You..!