Odgovori na: Nova Doba

[glas]

Um je bil tisočletja kot zapor za zavest, saj so ljudje tudi praktično izkušali te predalčke uma v katerih so prebivali, od koder so izhajali, iz vedno istih prepričanj, iz starih spominov, iz venomer ponavljajočih se misli in tukaj je postalo kmalu zelo utesnjujoče in kot v zaporu.. Ko um izstopi najprej iz teh energestkih predalčkov, postane dojemanje realnosti in funkcioniranje povsem drugačno. A pridih zapora se kasneje lahko povrne in nekako še vedno ostaja.. Mogoče najprej ni jasno zakaj in tudi ne od kod.
Ko dojameš kako nastaja vsa ta realnost, ki jo opazujemo in ves ta pojavni svet, dojameš to seveda kot lastno projekcijo ali kot film, ki ga sam projiciraš skozi projektor svoje zavesti, ampak malo težje je dojeti dejstvo, da si del prijekcije tudi “ti sam”, tvoje telo(telesa), tvoja osebnost in vse ostale plasti, ki jih trenutno prepozanavaš kot “jaz sem”.. Kako se toraj osvoboditi? Če se neka osebnost želi recimo osvoboditi iz občutka zapora, mora najprej dojeti, da je tudi sama ta zapor iz katerega beži. Trud enega dela iluzije, da se osvobodi pred drugim delom iluzije, ne prinese nič več svobode, ampak le nadaljuje stanje uspavane zavesti ali zavest ki je absorbirana v iluzijo. In tukaj se nekateri nato ujamejo, v večno borbo z lastnimi sencami in vstrajno upajo, da ko vse te sence premagajo, da bodo svobodni. Osvobojenje ni dejanje ko se en delček osvobodi pred drugim, ampak ko najdeš točko od koder se vsi ti delčki projicirajo hkrati. Da to izkusiš, moraš najprej spustiti vse s čemer se enotiš. Takrat stopiš tudi izven iluzije ločenosti.
Ampak čisto nič te tam potem ne drži ali ovira da stopiš tudi nazaj v ozko poosebljeno stanje, kjer si bil prej, če te to še vedno zanima in to je najlepše..   ker lahko.

 

Lepo je če deliš

“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”