Odgovori na: Avtentičnost biblijskih zgodb

[Filius Dei]

snowcat :) je napisal/a:

Prvo kot prvo je potrebno se zavedati, da učenje Jezusovo je bilo oblikovano v skladu s možnostjo dojemanja in sprejemanja folka tega časa. /…/ Vsebina učenja ni dosti drugačna od new age

Po mojih dosedanjih izkušnjah so različne religije na površju različne, pri osebah z globljo izkušnjo pa precej podobne. Kot pravi James Finley: “I got the impression that when we seek what is truest in our own tradition, we discover we are one with those who seek what is truest in their tradition. There is a point of convergence where we meet each other and we recognize each other as seekers of awakening.”

Druga stvar, ki sem jo opazil je, da se lahko iskalec oprime nekega učenja, s katerim je v tem svetu najbolj v sozvočju, hkrati pa lahko brez težav simpatizira tudi z drugimi duhovnimi izročili.

Jezus je govoril v prilikah. Ne (samo) zaradi takratne razgledanosti ljudi ampak zaradi njihovega svobodnega osebnega odziva – sprememba pride od znotraj. Prilike seveda gredo bolj v spomin, hkrati pa spodbujajo k iskanju in avtentičnemu odzivu. Arhetipske podobe tudi vsakega nagovarjajo na (p)oseben način, v nekem subjektivnem odtenku. Jezus dopušča, da nekdo, ki ni osebno pripravljen poslušati, ne sliši ničesar pomenljivega. Zato: “Kdor ima ušesa, naj posluša.”

Meni se je zataknila zgodba s sinovi in talenti …

Kje se je zataknilo?

Radost je občutek.

Občutki pridejo in grejo, tako kot pač nanese. Psihologija npr. pravi, da ko pride stresna situacija, čustvena čustvena in telesna reakcija prideta iz nezavednega, zavestno pa lahko vplivamo le na naš miselni in vedenjski odziv.  Nekateri ljudje so ponaravi bolj nagnjeni k občutku “na pol polnega kozarca”, drugi imajo bolj občutek “na pol praznega kozarca”, nekateri pa nihajo z Luno, vremenom ali čim drugim. Če ne spadaš med stalne optimiste, se je za neko bolj konstantno srečo potrebno boriti s trdno voljo/vero v dobro in kultivirati določeno vedenje.

Lepo je če deliš